Šarec nasprotuje sistemu spitzenkandidatov in podpira Vestagerjevo

V evropski liberalni družini Alde ne podpirajo sistema spitzenkandidatov, po katerem naj bi predsednik Evropske komisije postal eden od vodilnih kandidatov evropskih strank za volitve, je spomnil Marjan Šarec ob prihodu na izredni vrh EU, ki bo dva dni po evropskih volitvah prvič razpravljal o imenovanjih na ključne vodilne položaje v EU.

"Naša kandidatka je Margrethe Vestager. Menimo, da je primerna za najvišjo funkcijo," je še poudaril. O drugih možnostih ni želel govoriti, češ da je prezgodaj za to, saj je vse odvisno od razvoja dogodkov. Na vprašanje, kdo je njegov kandidat oziroma kandidatka za evropskega komisarja iz Slovenije, je Šarec odgovoril le, da "nekaj dramaturške napetosti še bo". "Nismo še tako daleč," je dodal.

Premier prav tako ni želel napovedovati sporočila tega vrha, češ da bomo to videli po koncu. Ne morem vnaprej govoriti. Če bi že zdaj vse vedeli, ne bi bilo treba priti na zasedanje, je dejal. Na vprašanje, ali se strinja s tistimi, ki menijo, da desnosredinska EPP nima več moči za vodenje, pa je odgovoril, da zagotovo ne more biti, kot je sedaj, ko so v rokah EPP vse funkcije, saj to ni dobro.

Koga bo predlagala Slovenija?

V koalicijskih strankah po nedeljskih evropskih volitvah še niso začeli formalnih pogovorov o predlogih za evropskega komisarja. V SD sicer ne skrivajo svojih ocen, da bi Tanja Fajon, ki so ji volivci zaupali vnovični mandat v Evropskem parlamentu, lahko kompetentno opravljala komisarske naloge.

Višegrajska skupina za Šefčoviča

Višegrajska četverica - Češka, Slovaška, Poljska in Madžarska - naj bi za prihodnjega predsednika Evropske komisije predlagale dosedanjega slovaškega podpredsednika komisije Maroša Šefčoviča, poroča češki dnevnik Hospodarske noviny. Časnik se ob tem sklicuje na neimenovane vire iz krogov okoli češkega premierja Andreja Babiša in Evropske komisije.

Možnosti Maroša Šefčoviča naj bi se povečale predvsem zaradi volitev, po katerih bo novi evropski parlament mnogo bolj politično razdrobljen. Najmočnejši sili - Evropska ljudska stranka in Socialdemokrati - sta na volitvah utrpeli velike izgube, zato bosta primorani sklepati kompromise z drugimi političnimi skupinami. Iz tega razloga naj bi se med kandidati za novega predsednika Evropske komisije pojavljala nova imena. 

Višegrajske države bi bile sicer za prihodnjega predsednika Evropske komisije pripravljene podpreti glavnega evropskega pogajalca za brexit Michela Barnierja ali pa podpredsednico Svetovne banke Kristalino Georgievo, če bi Šefčovič na drugi strani postal prihodnji visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko.

52-letni Šefčovič je marca kandidiral na predsedniških volitvah na Slovaškem, a je v finalu izgubil boj z Zuzano Čaputovo. Bil je neodvisni kandidat s podporo stranke Smer nekdanjega premierja Roberta Fica. Ta je moral odstopiti lani po aferi zaradi umora novinarja Jana Kuciaka, ki je preiskoval povezave med italijansko mafijo in slovaškimi politiki. Njegov umor je vrgel temno senco na vlado in sprožil množične proteste, kakršnim v državi niso bili priča od padca komunizma.

Merklova za Webbra, Macron omenja druga imena

Nemška kanclerka Angela Merkel je ob prihodu na izredni vrh EU, ki bo dva dni po evropskih volitvah prvič razpravljal o imenovanjih na ključne vodilne položaje v uniji, podprla koncept spitzenkandidatov in vodilnega kandidata svoje desnosredinske evropske družine EPP Manfreda Webra.

Medtem pa francoski predsednik Emmanuel Macron ni želel govoriti o imenih, pač pa o prioritetah EU. Vseeno je na kot možne kandidate za vodilne položajo v EU omenil dansko liberalko Margrethe Vestager, francoskega konservativca Michela Barnierja in nizozemskega socialista Fransa Timmermansa.

Vrh Evropskega parlamenta z izjemo liberalcev podprl proces spitzenkandidatov

Voditelji članic EU se sicer le dva dni po evropskih volitvah mudijo na izrednem zasedanju, kjer so sprožili proces imenovanj na ključne vodilne položaje v uniji. 

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je sicer izrazil željo, da se odločitve o imenovanju vodstva EU sprejmejo že na junijskem vrhu. Pred petimi leti je unija za to potrebovala tri mesece in tri srečanja voditeljev.

Vrh Evropskega parlamenta - z izjemo liberalcev - je podprl proces spitzenkandidatov, po katerem naj bi predsednik Evropske komisije postal eden od vodilnih kandidatov evropskih političnih skupin za volitve.

Evropski parlament se zavezuje h krepitvi evropske demokracije in potrjuje podporo procesu spitzenkandidatov, tako da postane novi predsednik Evropske komisije nekdo, ki je svoj program in osebnost predstavil pred volitvami ter sodeloval v evropski kampanji, piše v osnutku izjave konference predsednikov, ki naj bi ga podprli vsi razen liberalcev.

Konferenca predsednikov združuje predsednika Evropskega parlamenta in vodje političnih skupin.

Parlamentu sicer ta koncept koristi, saj krepi njegovo moč, a tudi tam ni bilo enotnega mnenja o njem. Voditelji članic unije pa so februarja lani izpostavili, da ni nikakršne samodejnosti med izidom volitev in položajem predsednika komisije.

Slovenski premier Marjan Šarec, ki je doslej za predsednico komisije podpiral liberalko Margrethe Vestager, naj bi se pred vrhom srečal z voditelji držav Beneluksa.

Na konferenci predsednikov podprli idejo vodilnih kandidatov

Pred neformalno večerjo voditeljev držav članic Evropske unije je v Evropskem parlamentu v Bruslju potekal sestanek konference predsednikov, ki jo sestavljajo predsednik parlamenta ter vodje političnih skupin. Ti so po srečanju sprejeli izjavo, v kateri so med drugim zapisali, da evropske volitve odpirajo novo poglavje v političnem ciklusu Evropske unije.

"Znatno višja volilna udeležba po vsej Uniji dokazuje, da je evropska demokracija živa. Evropske volivke in volivci so novoizvoljenemu parlamentu podelili močan mandat za naslednjih pet let", so poudarili člani konference predsednikov. Obenem so izrazili podporo procesu vodilnih kandidatov v zvezi z izbiro predsednika naslednje Evropske komisije ter izpostavili, da bi moral kandidat za predsednika Komisije svoj program dela ter svojo osebnost predstaviti pred volitvami v okviru vseevropske kampanje.