Rusija zanika nadaljnje napade

“Na podlagi dejstev iz poročila obrambnega ministra, sem se odločil odrediti konec ruske vojaške operacije v Gruziji ,/.../ Cilj je bil dosežen, je dejal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Kljub temu je ukazal, da ruska vojska 'eliminira agresorja', če bi gruzijske sile nadaljevale s sovražnostmi.

"Varnost naših mirovnih sil in civilnega prebivalstva je znova vzpostavljena. Agresor je bil kaznovan in zadane so mu bile hude izgube. Njegove oborožene sile so dezorganizirane," je dejal Medvedjev. Pri tem pa po poročanju ruske tiskovne agencija Itar-Tassa napovedal še, da bo po uspešni operaciji nagradil vojsko z državnimi odlikovanji. Vojaške akcije so bile po njegovih besedah 'visoko učinkovite in dobro usklajene'.

Ruski generali so tako ukazali prekinitev napadov na gruzijsko mesto Gori, ki so ga še zjutraj napadala ruska vojaška letala. Ob tem je bilo ranjenih več civilistov. Televizijska mreža RTL je sporočila, da je bil v napadih ubit njihov snemalec.

So se napadi res končali?

V ruski vojski so potrdili, da so prejeli ukaz vrhovnega poveljnika, kljub temu pa naj bi se po navedbah gruzijskih oblasti napadi nadaljevali. Kot poročajo iz Tbilisija, naj bi ruska letala napadla ključni naftovod Baku–Tbilisi–Ceyhan, in sicer južno od mesta Rustavi. Po besedah sekretarja gruzijskega sveta za nacionalno varnost Aleksandra Lomaja naj bi ruska letala omenjeni naftovod napadla že v nedeljo.

Prav tako naj bi Rusi znova z letali bombardirali mesto Gori, ki je od Tbilisija oddaljeno približno 60 kilometrov. Toda namestnik načelnika Makarova, general Anatolij Nogovitsin, je zatrdil, da ruske sile niso izvedle tovrstnega napada na Gori. Poudaril je, da konec operacij v Gruziji, s katerimi so želeli prisiliti Tbilisi k miru, še ne pomeni, da so se končale vse akcije ruske vojske na območju. Tako bodo npr. nadaljevali izvidniške operacije, je pojasnil in dodal, da je "položaj pod nadzorom". Pojasnil je tudi, da so ruske sile dobile ukaz, da ostanejo, kjer so, ne pa da se umaknejo.

Rusija zanika nadaljnje napade

Trditve Gruzije, da se napadi kljub odredbi Medvedjeva nadaljujejo, je ruska vojska označila za provokacije. "Tovrstne informacijske provokacije smo pričakovali in prepričani smo, da bodo še naprej uporabljali vsa sredstva, tudi poneverjene fotografije in televizijske posnetke," je povedal predstavnik ruskih mirovnih sil. Navedel je tudi, da so gruzijske sile danes streljale na ruske vojake.

Prav nasprotno od trditev ruske vojske pa je Lomaja zatrdil, da so ruske sile in močno topništvo premikajo proti gruzijski regiji Mestija blizu Abhazije.

Predstavnik gruzijskega notranjega ministrstva Šota Utiašvili je medtem sporočil, da so se gruzijske sile umaknile iz soteske Kodori v Abhaziji. To je bilo edino območje v tej separatistični pokrajini, ki so ga gruzijske sile še nadzorovale, da so jih iz nje pregnali, pa so že pred tem sporočili iz Abhazije. Skozi Kodori naj bi se sedaj valilo 135 ruskih vojaških vozil.

Sarkozy in Medvedjev z načrtom

Predsedujoči Svetu EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, in ruski predsednik Medvedjev sta po srečanju v Moskvi predstavila načrt v šestih točkah za rešitev rusko-gruzijskega spora. Načrt med drugim predvideva vrnitev vojskujočih se strani na položaje pred izbruhom sovražnosti minuli petek.

Strani se morata zavezati, da "se ne bosta zatekali k uporabi sile," da "bosta dokončno končali sovražnosti" in bosta zagotovili "svoboden dostop humanitarni pomoči". Obenem se morajo gruzijske vojaške sile vrniti "tja, kjer so običajno nameščene", medtem ko se morajo ruske sile vrniti "na položaje pred izbruhom sovražnosti", je dejal Sarkozy.

Šesta točka predvideva "začetek mednarodnih pogovorov o prihodnjem statusu in pogojih trajne varnosti v (gruzijskih separatističnih pokrajinah) Abhaziji in Južni Osetiji".

Sarkozy je povedal še, da ima njegova pobuda za rešitev gruzijsko-ruskega spora podporo vseh 27 članic Evropske unije. "Menim, da francoska pobuda uživa podporo vseh," je dejal in dodal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, za ohranitev evropske enotnosti. Nekaj članic Unije je sicer v konfliktu zavzelo proti Moskvi uperjeno stališče.

Sarkozy je sporočil tudi, da Rusija in Gruzija nista dosegli dogovora o popolnem miru, pač pa sta se le dogovorili, da prenehata s sovražnostjo. Iz Gruzije je po različnih podatkih zaradi bojev zbežalo že več kot 40 tisoč nedolžnih civilistov. Mednarodne humanitarne organizacije poudarjajo, da je humanitarni položaj v regiji zelo resen in predstavlja humanitarno katastrofo. Evropska komisija je Gruziji namenila pomoč v višini enega milijona evrov, Francija je v regijo poslala nujno pomoč, Rusija pa naj bi prav tako razdelila pomoč ljudem v Južni Osetiji.

'Samo napoved ni dovolj'

O razmerah v tej kavkaški državi so govorili tudi veleposlaniki članic zveze Nato na nujnem zasedanju v Bruslju. Po navedbah diplomatov je gruzijska zunanja ministrica Ekaterina Tkešelašvili želela veleposlanike 26 držav članic Nata in dveh pristopnih kandidatk Albanije in Hrvaške seznaniti s stanjem vojnih operacij med Rusijo in Gruzijo.

Generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer je po srečanju izjavil, da je odločitev Rusije o ustavitvi napredovanja sil v Gruziji "pomembna, ni pa zadostna". Ob tem je pozval k takojšnjemu prenehanju sovražnosti in ocenil, da je nujna vrnitev na stanje pred začetkom konflikta v gruzijski separatistični regiji Južna Osetija.

Gruzijski predsednik Mihail Sakašvili je mirovni predlog, v katerem se je zavezal k prekinitvi ognja in umiku vojske na začetne položaje, že podpisal, ruska stran pa po besedah namestnika ruskega premiera Sergeja Ivanova predlogu ni naklonjena. Sakašvili je sicer danes na množičnem zborovanju v Tbilisiju napovedal izstop Gruzije iz Skupnosti neodvisnih držav (SND). Shoda, ki ga je prevevalo domoljubje, se je udeležilo okoli 100.000 ljudi.

Vojaške akcije še vedno potekajo

Gruzijski predsednik Sakašvili je dejal, da so Rusi s to operacijo njegovo državo uspešno presekali na pol. Gruzijske sile naj bi sedaj krepile svoje pozicije, da bi zaščitile vsaj prestolnico Tbilisi. Gruzijski premier pa je že opozoril, da so ruske sile vkorakale tudi v pristanišče Poti ob Črnem morju.

Rusi po drugi strani zatrjujejo, da je Gruzija znova napadala v bližini prestolnice Južne Osetije Chinvali, čeprav naj bi gruzijske sile po trditvah Tbilisija že v nedeljo odložile orožje in se umaknile. Ruska stran poroča o treh žrtvah med svojimi vojaki, medtem ko gruzijski predsednik trdi, da so gruzijske sile ubile več sto ruskih vojakov in sestrelile najmanj 80 ruskih vojnih letal. Ob tem dodaja, da globoko obžalujejo izgube življenj. Po njegovih besedah je med žrtvami spopadov v Gruziji kar 90 odstotkov civilistov.

Varnostni svet ZN brez odločitve

Varnostni svet Združenih narodov se je v ponedeljek vnovič sestal na posvetovanjih o krizi v Gruziji. Že na peti izredni seji od četrtka zvečer, ko so se začeli spopadi v Gruziji, ni uspel sprejeti nobene odločitve, predvsem zato, ker Rusiji še vedno ne ustreza prekinitev spopadov. Vse ostale članice VS ZN si namreč tega želijo.

Francija je v ponedeljek druge članice VS ZN seznanila s predlogom resolucije, o katerem naj bi kmalu glasovali, vendar pa ga je ruski veleposlanik Vitalij Čurkin označil za nesprejemljivega, ker ne vsebuje obsodbe "gruzijske agresije".

V naslednjih dneh se bodo o predlogu pogajali, vendar pa je, kot kaže, cilj Rusije sedaj strmoglavljenje demokratično izvoljene vlade gruzijskega predsednika Sakašvilija. Gruzijski veleposlanik Irakli Alasania je med zasedanjem VS ZN ruskega kolega naravnost obtožil. Čurkin pa je po zasedanju novinarjem dejal, da Rusija več ne vidi možnosti, kako bi lahko s Sakašvilijem še sodelovala. "Tega ne skrivamo," je dejal.

Gruzijska vojska je v noči na petek napadla Južno Osetijo, saj naj bi zaznali premike 'oboroženih separatistov'. V konflikt se je vmešala tudi Rusija, ki zatrjuje, da želi le zaščititi svoje državljane (več kot 90 odstotkov prebivalcev Južne Osetije ima rusko državljanstvo) in pripadnike ruskih mirovnih sil.

Naftovodi, ki potekajo skozi Gruzijo, so pomembna strateška točka za zahodne države. Južna Osetija mednarodno ni priznana, čeprav je po razpadu Sovjetske zveze razglasila neodvisnost in si jo izborila v vojni z Gruzijo. Ne priznava je nobena suverena država, Gruzija pa ji tudi odreka ozemeljsko celovitost. Gruzija Rusiji očita, da vojaško pomaga Južni Osetiji ter s tem ohranja svojo prisotnost na Kavkazu. Abhazija, ki je s svojimi vojaki tudi prisotna v gruzijsko-ruskem spopadu, je druga pokrajina, ki si jo Gruzija želi ponovno priključiti k svojemu ozemlju.