Ob tem je Šaron palestinskim avtonomnim oblastem postavil pet pogojev. Kot prvo je zahteval aretacijo teroristov in njihovih voditeljev ter razpustitev terorističnih organizacij in zaplembo neprijavljenega orožja. Poleg tega je zahteval sprejetje "preventivnih ukrepov poti militantnim Palestincem" in končanje protiizraelske propagande. Šaron pa je palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu dal tudi rok, naj v 12 urah aretirajo odgovorne za nedavne samomorilske napade v Izraelu.
Palestinske oblasti so omenjeni izraelski poziv zavrnile. Kot je povedal glavni palestinski pogajalec Sajeb Erekat, Palestinci zavračajo izraelske grožnje in diktate, takšne zahteve pa ne bodo pripeljale k ugodni rešitvi položaja v regiji. Arafat je imel sicer več telefonskih pogovorov z izraelskim zunanjim ministrom Šimonom Peresom, med katerimi je Šarona obtožil, da ravno zaradi izraelskih napadov na palestinska avtonomna ozemlja palestinske oblasti ne morejo aretirati skrajnežev.
Peres ostaja v vladi
Izraelski zunanji minister Šimon Peres pa je sporočil, da bo kljub sporu s premierom Arielom Šaronom ostal v vladi. Koalicijsko krizo je namreč povzročila odločitev izraelske vlade, da palestinske avtonomne oblasti na čelu z njihovim voditeljem Jaserjem Arafatom obtoži podpiranja terorizma. Peres in sedem ministrov iz vrst laburistov, ki nasprotujejo takšnim obtožbam, je zato v torek še pred glasovanjem o tem vprašanju zapustilo sejo vlade.
Odzivi mednarodne skupnosti
Britanski premier Tony Blair je v govoru pred spodnjim domom parlamenta dejal, da mora palestinski voditelj Arafat odločno ukrepati proti odgovornim za zadnje samomorilske napade v Izraelu. Podobno je opozoril tudi britanski zunanji minister Jack Straw.
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana pa je v govoru pred skupščino Zahodnoevropske unije v Parizu opozoril, da Arafat ni terorist, kot ga je po zadnjih samomorilskih napadih obtožil Izrael. Solana je poudaril, da je Arafat sogovornik, s katerom je treba ohraniti dialog na Bližnjem vzhodu.
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Mary Robinson je pozvala k takojšnjim akcijam za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu. "Brez nadaljnjega je treba zagotoviti ustavitev spirale nasilja, prelivanja krvi in teroriziranja civilnega prebivalstva, " je dejala Robinsonova. Kmalu po samomorilskem napadu je izjavila, da so razmere zelo resne in pozvala k mednarodnemu nadzoru na okupiranih palestinskih ozemljih.
Samomorilski napad v Jeruzalemu
V novem palestinskem samomorilskem napadu v središču Jeruzalema so bili ranjeni trije ljudje, ki so čakali na bližnji avtobusni postaji. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče. Samomorilec je bombo napolnjeno z žeblji aktiviral pred znamenitim hotelom King David ob pol osmih zjutraj po lokalnem času.
Teroristični napad ni terjal žrtev prav zaradi zgodnje ure, ko na ulici ni bilo ljudi, trdijo predstavniki izraelske policije. Ti domnevajo, da je skrajnež bombo aktiviral pomotoma. Oblasti namreč predvidevajo, da se je bomba sprožila prezgodaj, saj okoli samomorilca ni bilo veliko ljudi, približeval pa se je hotelski četrti. Izraelska letala pa so medtem vnovič napadla številne objekte palestinskih oblasti na avtonomnih območjih.
