Satelit upočasnjuje svojo pot

Satelit, ki brez nadzora drvi proti našemu planetu, naj bi po newyorškem času padel danes pozno zvečer ali ponoči, kar v našem času pomeni, da bo padel jutri zjutraj med 2. in 6. uro, lahko tudi pozneje. Ameriška vesoljska agencija Nasa je namreč spremenila podatke, ki so padec sprva napovedovali za danes zvečer. Razlog za to je upočasnjena pot satelita.

Nasini znanstveniki bodo samo dve uri prej vedeli, kam bo strmoglavil. Za zdaj vedo, da bi lahko pristal kjer koli med 57 stopinjami severno in 57 stopinjami južno od ekvatorja ter da ne bo padel na Severno Ameriko.

Iz Nase so sporočili, da bo večina satelita zgorela, preden bo dosegel Zemljo. Pričakujejo, da bodo njegove razbitine padle v radiju 800 kilometrov, pri čemer poudarjajo, da je zelo majhna možnost, da bi deli koga zadeli, saj predvidevajo, da bodo padli v ocean ali na nenaseljeno območje.

Strmoglavljenje sicer ni nič nenavadnega, saj letno na Zemljo v povprečju pade od 20 do 40 delcev, a tokrat bodo razbitine relativno velike. Po besedah znanstvenikov je sicer oseba, ki vidi padanje, rojena pod srečno zvezdo, in tudi možnosti, da bi kak delček padel blizu vas, je majhna. V 50 letih so namreč "vesoljske smeti" eno osebo popraskale po rami in ubile eno kravo.

Največji kos naj bi bil težek 160 kilogramov

Astronom Herman Mikuž je še pred novimi podatki Nase za 24ur.com pojasnil, da so sateliti pred padcem videti kot svetla žareča krogla, ki se ji zaradi prekopicevanja periodično spreminja sij. Po njegovih podatkih bo satelit predvidoma padel jutri med 2. in 6. uro zjutraj po našem času ali še kasneje.

Pojasnil je, da naj bi vsega skupaj padlo okoli 26 kosov z mesti padca, razmetanimi nekaj 100 kilometrov vzdolž tira. Najbolj masiven kos naj bi bil aluminijast okvir z maso 160 kilogramov, ki bi lahko na Zemljo padel s približno 160 kilometrov na uro, najhitrejši bo dva kilograma težak jeklen kos, ki naj bi ob Zemljo trčil s 385 kilometri na uro. "Torej bo škoda, če bi do nje prišlo, lokalna," je poudaril Mikuž, ki je dodal, da so podatki zgolj okvirni, saj je mogoče, da bodo kosi satelita razpadli in zgoreli že v atmosferi.

Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani je pritrdil, da bo škoda lokalna, "kot če ti na dvorišče zapelje nor motorist ali prileti neeksplodirana granata. Torej ne bo večjih kraterjev ali požarov". Hkrati je poudaril, da bi ob direktnem zadetku človeka ubilo, kar je zelo malo verjetno.

Sicer razbitine na tleh same po sebi niso nevarne, lahko pa se opečete ali porežete, nekaj je tudi kemikalij. Po njegovi oceni niso veliko vredne, "kup skrivenčene in ožgane kovine pač, gotovo jih bodo itak odpeljali, tako ali tako pa ne bodo padle k nam".

Delci so lahko zelo ostri

Po besedah slovenskega raziskovalca v Nasi Andreja Prše lahko delci načeloma padejo tudi na Slovenijo, vendar verjetnost ni velika. "Težko je napovedati, kam bodo padli deli, ker je tako veliko učinkov našega ozračja, ki pripomorejo k nepravilnemu gibanju, ki ga ne moremo napovedati. Točnih napovedi tudi tik pred zdajci ne bomo imeli," je povedal v oddaji 24UR ZVEČER NA POP TV.

Nasa je pozvala, naj se ljudje ne dotikajo razbitin, temveč naj pokličejo policijo, a po informacijah Prše na satelitu ni bilo nobenih kemičnih radioaktivnih elementov. "Zdi se mi, da gre samo za previdnost pri ravnanju z delci, ki so lahko zelo ostri. Ob prehodu skozi atmosfero so dejansko lahko hladna orožja," je dodal.

V severni Italiji izdali opozorilo

Italijanska civilna zaščita je prebivalce severne Italije opozorila, naj zaradi možnosti padca delov satelita nocoj in ponoči ostanejo doma. Po navedbah civilne zaščite namreč obstaja 1,5-odstotna možnost, da bodo ostanki satelita padli na območje severne Italije.

Prebivalci se tako naj ne bi zadrževali na prostem, tisti, ki živijo v večnadstropnih stavbah, pa naj, če je mogoče, izberejo nižja nadstropja, po možnosti ob nosilnih stenah, svetuje civilna zaščita. Posvarila je tudi, da kosov satelita verjetno ne bo moč videti pred padcem na Zemljo in da bi se lahko ob padcu sprostili nevarni plini. Ljudem zato svetujejo, naj se morebitnim kosom satelita približajo na največ 20 metrov.

Z UARS preučevali Zemljino atmosfero

Satelit, imenovan UARS, z maso 5700 kilogramov, dolg približno 10 metrov in širok pet metrov, je eden največjih odsluženih ameriških satelitov, ki bo nenadzorovano padel na Zemljo po več kot 30 letih. Vesoljska postaja Skylab, ki je tudi nenadzorovano padla v atmosfero leta 1979, je bila na primer okoli 15-krat težja, vendar ni povzročila hujših posledic.

V vesolje so ga poslali leta 1991 iz vesoljskega plovila Discovery, njegova misija pa je bila preučevanje Zemljine atmosfere, še posebej njene zaščitne ozonske plasti. Obratovati je prenehal leta 2005.