Ta nekdanji tajni agent, trenutno pa predsednik Združenega komiteja britanskih obveščevalnih služb, je na pričanju pred vodjem preiskave Brianom Huttonom branil stališče britanske vlade, da je bil režim iraškega predsednika Sadama Huseina sposoben uporabiti orožje za množično uničevanje v roku 45 minut.
Hkrati je potrdil zanesljivost britanskih podatkov o iraški oborožitvi, čeprav, kot je dejal, so ti prišli iz enega in nepodkrepljenega vira. Pojasnil je, da je šlo za uveljavljen in zanesljiv vir, ki je citiral nekega visokega iraškega vojaškega predstavnika. Na vprašanje, če so bile obveščevalne službe nezadovoljne s septembrskimi trditvami britanske vlade, pa je odgovoril nikalno.
Scarlett naj bi igral osrednjo vlogo pri oblikovanju dosjeja o iraški oborožitvi, ki ga je britanska vlada objavila septembra lani. Zato je postal ključna oseba v aferi, v kateri so mediji vlado britanskega premiera Blaira obtožili, da je pretiravala glede nevarnosti iraškega režima, da bi lažje upravičila ameriško-britanski napad.
Kellyja, uglednega mikrobiologa in nekdanjega inšpektorja OZN v Iraku, so našli mrtvega 18. julija, potem ko se je razvedelo, da je bil vir navedb BBC, da je vlada priredila poročilo obveščevalnih služb o iraški grožnji. BBC je dva dni kasneje potrdil, da je bil Kelly glavni vir zgodbe novinarja Andrewa Gilligana. Kelly naj bi izrazil dvom glede trditve britanske vlade, da je Irak sposoben v 45 minutah uporabiti orožje za množično uničevanje.
