Državna skupnost, ki je bila oblikovana ob posredovanju Evropske unije (EU) na podlagi t.i. beograjskega sporazuma o preureditvi odnosov med Črno goro in Srbijo z dne 14. marca 2002 in v skladu z njo sprejeto ustavno listino (4. februarja 2003), je tako z enoletno zamudo dobila še zadnjo ustanovo, ki jo predvideva njena ustava. Najvišji pravni akt SČG določa, da ima sodišče svoj sedež v prestolnici manjše države članice - v Podgorici.
Zakon o sodišču SČG, ki je bil prav tako sprejet s precejšnjo zamudo, sicer določa, da ima skupno sodišče državne skupnosti osem sodnikov, po štiri iz vsake države članice, kolikor je bilo danes tudi kandidatov. Toda eden od kandidatov iz Črne gore ni dobil zadostnega števila glasov. Opozicijski poslanci iz manjše države članice so mu namreč očitali, da je kot nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča Črne gore delal v korist premiera Mila Đukanovića.
V pristojnosti sodišča SČG je reševanje sporov med ustanovami držav članic glede vprašanj iz njihovih pristojnosti, ki jih opredeljuje ustavna listina, in postopek v zvezi s pritožbami državljanov SČG glede morebitnih kršitev njihovih človekovih ali manjšinskih pravic (t.i. ustavna pritožba). Sodišče odloča tudi o morebitnih kršitvah ustave predsednika državne skupnosti, kadar dobi tovrstno pobudo od parlamenta SČG. Predsednika sodišča s triletnim mandatom izberejo iz svojih vrst danes izvoljeni sodniki s tajnim glasovanjem.
Končno tudi do poslovnika
Parlament SČG je na začetku današnjega zasedanja prav tako s skoraj enoletno zamudo sprejel poslovnik o svojem delu, s katerim je tako razveljavljen začasni poslovnik iz marca 2003, ki naj bi veljal le dva meseca. Tudi po danes sprejetem poslovniku velja, da je skupščina sklepčna, če je na njenem zasedanju navzočih najmanj 46 poslancev iz Srbije in najmanj 18 poslancev iz Črne gore, najmanj toliko glasov iz vsake države članice pa je potrebno tudi za sprejetje posameznih zakonov in drugih aktov.
Ustanove SČG, ki bi sicer morale biti oblikovane najpozneje v dveh mesecih po sprejetju ustavne listine, so enodomni parlament s 126 poslanci (91 iz Srbije in 35 iz Črne gore), predsednik države, petčlanski ministrski svet (vlada), ki mu predseduje predsednik države, in sodišče. Ministrski svet ima pet članov, zunanjega in obrambnega ministra ter ministra za gospodarske odnose s tujine, ministra za notranje gospodarske odnose in ministra za človekove pravice. Izidi decembrskih predčasnih parlamentarnih volitev v Srbiji so narekovali tudi nekatere zamenjave v posameznih ministrstvih.
