Novi predsedujoči Evropski uniji, avstrijski kancler Wolfgang Schüssel, je na Dunaju napovedal, da se namerava iskanja rešitve za evropsko ustavo po njeni dvojni zavrnitvi na referendumih v Franciji in na Nizozemskem lotiti skozi široko javno razpravo o prihodnosti Evrope. "Moja ambicija je sprožiti resnično razpravo o prihodnosti Evrope, o evropskem načinu življenja," je poudaril Schüssel po srečanju svoje vlade z Evropsko komisijo.
Ustava ni mrtva
Ob tem je zagotovil, da "ustava ni mrtva". Obdobje premisleka, za katerega se je po dvojnem "ne" odločila EU, je treba izkoristiti "za resničen premislek", a ne samo o institucionalnih vprašanjih, temveč o vseh skrbeh državljanov povezave, je dejal kancler. Na podlagi ugotovitev iz razprave bo EU odločitev o nadaljnjih korakih glede ustave sprejela na vrhu junija v Bruslju.
Poleg predsedstva bo zanj prispevek - "koledar, načrt, postopke za prihodnost" - pripravila tudi komisija, je napovedal predsednik komisije Jose Manuel Barroso. Avstrijskemu predsedstvu je obljubil podporo pri razpravi o prihodnosti, prepričan, da "bo leto 2006 leto novega zagona za Evropo". "Program za prihodnost" mora sicer tudi po njegovi oceni vsebovati ne le institucionalne, temveč tudi "vsebinske rešitve". "Ljudi zanimajo predvsem rast in delovna mesta," je bil jasen.
Rešitev v konkretnih ukrepih
Povsem enako mnenje je delil Schüssel. "Če hočemo Evropi dati nov zagon, moramo pripraviti konkretne ukrepe za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest. To je tema, ki ljudi najbolj skrbi, in ki povzroča največ pričakovanj, pa tudi razočaranj," je dejal kancler. Pri tem je kot "stroj za zaposlovanje" omenil majhna in srednje velika podjetja ter raziskave in razvoj, Barroso pa je še posebej izpostavil energetsko politiko.
Strategija za rast in zaposlovanje bo avstrijsko predsedstvo sicer zaposlovala predvsem v prvih treh mesecih, do marčnega "gospodarskega" vrha EU, kjer bo glavna tema. S tem in široko razpravo o prihodnosti EU naj bi se začeli ustvarjati pogoji za "spremembo klime", kar bi na drugem vrhu junija lahko dalo obrise prihodnjega evropskega modela, katerega del je tudi ustava, ki je, tako Schüssel, boljša od veljavnih pogodb.
Ustava – zahtevna naloga
Da bo ustavo težko oživiti, je kancler sicer priznal, zato se tudi ni vnaprej opredelil za kakšno od konkretnih možnosti. "Vse to bo del široke razprave. V njej bodo lahko sodelovali vsi, potrebujemo fantazije in predloge vseh 25 držav, vsi moramo poiskati novo rešitev. Nočem nobenih novih delitvenih črt," je poudaril in v tem duhu tudi ni velike prihodnosti pripisal možnostim za Evropo več hitrosti na podlagi načela tesnejšega sodelovanja.
Zelo konkreten sicer glede načrtov za izvajanje široke razprave kancler danes vendarle ni bil. Predsedstvo bo konec januarja med drugim pripravilo veliko konferenco Zven Evrope, vložke pričakuje od komisarke za komunikacijsko strategijo Margot Wallström, na turnejo po vsaj nekaterih članicah pa Schüssel pošilja zunanjo ministrico Ursulo Plassnik. Ta bo že v torek v Parizu, dan kasneje pa v Haagu.
Sicer pa velja še dodati, da sta med elementi za oblikovanje prihodnjega evropskega modela ob gospodarstvu in ustavi tako Schüssel kot Barroso omenila še nekatere druge elemente. Kancler je izpostavil zunanjepolitično področje in dejal, da bo sledeč današnji odločitvi nekdanji komisar in francoski zunanji minister Michel Barnier do junija pripravil študijo o upravljanju civilnih kriz, kot dodano vrednost EU pa omenil skupno ukrepanje proti ptičji gripi.