Schengen - zaščita ali ovira?

Na neformalnem vrhu Evropske unije v finskem Lahtiju so voditelji poudarili, da je v okviru širitve schengenskega območja nujno izdelati tudi enotno imigracijsko politiko.

"Če bi se negativni val migracij okrepil, se postavlja vprašanje, ali je schengen dodatna zaščita ali ovira. Gre za procesa, ki gresta z roko v roki," je poudarja slovenski premier Janez Janša in opozarja, da je "v interesu Slovenije ne samo, da se vključi v schengensko območje, temveč da je to območje, kjer bo bolj, ne manj varna".

Vprašanje priseljevanja je s širitvijo schengenskega območja povezano predvsem z vidika dejstva, da nekatere članice zaostrujejo pogoje za nezakonite priseljence, kar v schengenskem območju pomeni, da val nezakonitih priseljencev pljusne v države z liberalnejšim režimom.

Na problem migracij so opozorile predvsem Španija, Italija in Malta, ki so valu nezakonitega priseljevanja iz Afrike najbolj izpostavljene. Druge države članice so jih močno podprle in obljubile pomoč pri delovanju evropske agencije za zunanje meje Frontex, ki nima lastnih kapacitet, temveč je odvisna od prispevka posameznih držav članic.

Nesporna ugotovitev neformalnega vrha je, da ni mogoče imeti koherentne zunanje energetske politike brez koherentne notranje politike, je poudaril Janša. Voditelji EU so se strinjali tudi glede nove inovacijske strategije in podprli dokument Evropske komisije o standardizaciji zaščite intelektualne lastnine in ustanovitvi Evropskega inštituta za tehnologijo (EIT).

Evropa potrebuje enotnejši dostop do ključnih dobaviteljev energije, še posebej glede na to, da se bo odvisnost EU po pričakovanjih v prihodnjih letih povečevala, so se tako strinjali evropski voditelji. "Vse več energije se bo uvažalo, in čeprav so v zvezi s tem države članice v različnih položajih, ni bilo danes nikakršnih razhajanj," je dejal premier.

Voditelji EU so se tudi strinjali, da je krepitev raziskav na področju trajnostnih virov in energije ključni odgovor na preprečevanje negativnih klimatskih sprememb. Janša je kolege obvestil, da je Slovenija za program raziskav in uvajanja obnovljivih virov energije v prihodnjih letih namenila skoraj štiri milijarde evrov sredstev iz javnih in javno-zasebnega partnerstva. "V primerjavi z državami, ki so doslej za to namenjale velika sredstva, je to velik korak in tako je bil tudi ocenjen," je dejal Janša.

Tudi dokument Evropske komisije o novi inovacijski strategiji je bil danes deležen večinske podpore kljub nekaterim pomislekom, da se za spodbujanje inovacij, predvsem za ustanovitev EIT, ne bi namenilo preveč sredstev iz sedmega okvirnega raziskovalnega programa, je povedal Janša. "Komisija je zagotovila, da bo šlo za angažiranje zasebnih sredstev za nadgradnjo sistema javno-zasebnih partnerstev in prevzemanje dobrih praks iz držav, kjer to že dobro teče," je dejal premier.

Želijo si energetskega partnerstva

Predsedujoči EU, finski premier Matti Vanhanen je dejal, da je cilj Unije zgraditi tesno, pravno zavezujoče partnerstvo, ki bo temeljilo na medsebojnem uravnoteženju dolgoročnih koristi.

Nemška kanclerka Angela Merkel, voditeljica ene od držav, ki imajo v energetski razpravi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom najizrazitejše interese, je ob prihodu na vrh poudarila, da od Rusije pričakuje "pravna zagotovila za energetsko sodelovanje". Dobro je, da govorimo skupaj, ne drug o drugem," je dodala.

Načelni dogovor o energetski vzajemnosti med EU in Rusijo

Voditelji EU in ruski predsednik Vladimir Putin so v Lahtiju dosegli tudi dogovor o splošnih načelih za prihodnje energetsko partnerstvo. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je po srečanju poudaril, da je to dogovor o "pozitivni soodvisnosti" ter da so preglednost, pravna država, vzajemnost, nediskriminacija in odprtost trgov temeljna načela za uspešno partnerstvo. Putin se je strinjal, da partnerstvo ne sme temeljiti zgolj na vzajemnih interesih, temveč tudi na vzajemnih načelih.

Ruski predsednik je poudaril, da mora evropsko-rusko partnerstvo temeljiti na predvidljivosti in stabilnosti trgov. "Energetsko sodelovanje bi moralo temeljiti na vzajemni odgovornosti proizvajalcev in potrošnikov energetskih virov ter na zanesljivi energetski infrastrukturi," je dejal.

V tem okviru je ruski predsednik poudaril, da je izboljšanje pogojev za tuje vlagatelje tudi cilj ruskih zakonodajnih reform. Omejitve za tuje vlagatelje v ruska podjetja veljajo le za nekatere sektorje, v katerih je vprašanje varnosti posebej pomembno.

Putin je ob tem tudi izrazil prepričanje, da bo ruska vlada dosegla dogovor s podjetjem Royal Dutch Shell glede sodelovanja v projektu o plinskem polju Sahalin. "Prepričan sem, da bomo našli rešitev," je zatrdil.