Schengenska širitev še letos

Širitev schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah Evropske unije na devet novink, med njimi tudi Slovenijo, se bo zagotovo začela še konec tega leta, je ob predstavitvi prednostnih nalog portugalskega predsedstva EU v drugi polovici leta zatrdil portugalski veleposlanik pri EU Alvaro de Mendonca e Moura. Schengenska širitev poteka "izjemno spodbudno" in "popolnoma sem prepričan", da bo stekla konec leta 2007, je poudaril.

Odprava nadzora na notranjih mejah unije v novinkah je za državljane teh držav bistvena, saj zanje pomeni uresničitev načela svobode gibanja. Izjemno težko bi bilo ljudem "pred evropskimi parlamentarnimi volitvami" junija 2009 reči, da "tega ni", je pojasnil. Portugalska je sicer predlagala alternativni informacijski sistem, ki bo širitev schengenskega območja omogočil.

Tudi širitveni proces na splošno v drugi polovici leta ostaja v ospredju pozornosti, je zatrdil veleposlanik. Portugalska se bo sicer zaradi svoje kolonialne zgodovine v zunanji politiki osredotočila na sodelovanje z Afriko, v ospredju bodo človekove pravice. "Držav, s katerimi sedimo skupaj za mizo in kršijo človekove pravice, ne moremo preprosto spoditi od mize," je opozoril. Prav s tem namreč tvegamo splošno nespoštovanje pravic v teh državah, je pojasnil in zavrnil navedbe, da so v EU resne težave na tem področju. "Pokažite mi državo, po kateri naj se EU zgleduje," je dejal.

V povezavi z reformo EU je veleposlanik potrdil portugalsko stališče, da je treba pod nemškim predsedstvom opredeliti "natančen in politično trden mandat", da bi bila medvladna konferenca med portugalskim predsedstvom, na kateri se bodo voditelji članic unije pogajali o novi pogodbi, učinkovita. Medvladno konferenco je "težko zapreti, ne odpreti", je poudaril. Dogovor voditeljev EU 21. in 22. junija v Bruslju "mora biti trden, preden se začnemo pogajati", da bo lahko "hitro" sklenjena medvladna konferenca, je opozoril.

O stanju v državah članicah pa je dejal le: "Presenečen bi bil, če bi se vsi mediji motili." Evropski mediji sicer med najtršimi pogajalkami izpostavljajo Veliko Britanijo, Poljsko, Češko ter Nizozemsko in Francijo, ki sta institucionalno krizo unije tudi sprožili z zavrnitvijo ustavne pogodbe pred dvema letoma. Nova pogodba naj bi okrepila pristojnosti in vpliv EU na račun posameznih držav, o čemer članice EU niso enotne.