Predsednica krščansko demokratske unije (CDU) Angela Merkel bo postala prva nemška kanclerka, so potrdili iz obeh vodilnih strank.
Po tritedenskem pat položaju so se socialdemokrati kanclerja Gerharda Schröderja in konzervativci (CDU/SCU) končno sporazumeli, komu bo pripadel kanclerski stolček.
S tem je bilo razrešeno najbolj sporno vprašanje, ki je oviralo sklenitev velike koalicije med CDU/CSU in SPD.
Merklova je dogovor označila za dobrega in pravičnega. Koalicijska pogajanja se bodo tako začela v ponedeljek, končala pa naj bi se do 12. novembra. Pogajalska komisija unije in SPD za oblikovanje velike koalicije bo štela po 15 članov na vsaki strani.
Velika koalicija mora biti "koalicija novih možnosti", ki prinaša skrb za ustvarjanje novih delovnih mest, je dejala Merklova. Konservativna unija in SPD bosta imeli v novi vladi po njenih besedah enako število ministrov, tako da ne bo mogoče, da bi "eni preglasovali druge".
Velika koalicija
Stranki naj bi si tudi že razdelili nekatere ministrske resorje. Po sporazumu bo socialdemokratom v novi koaliciji pripadlo zunanje ministrstvo ter ministrstva za finance, razvoj, pravosodje, zdravstvo, okolje, promet ter za delo in socialo, so sporočili iz stranke. V zameno se je Schröder, ki je na položaju od leta 1998, odpovedal kanclerskemu položaju.
Unija CDU/CSU naj bi na drugi strani poleg kanclerskega položaja vodila še resorje obrambe, notranjih zadev, gospodarstva in ministrstvo za nove tehnologije, pa tudi ministrstva za zaščito potrošnikov in kmetijstvo, izobraževanje in znanost ter družinske zadeve.
Konkretna imena ministrskih kandidatov še niso znana, z izjemo Edmunda Stoiberja (CSU), ki naj bi prevzel gospodarsko ministrstvo, kar je svojevrstno presenečenje.
Predsednik bundestaga in naslednik Wolfganga Thierseja (SPD), naj bi postal dosedanji podpredsednik nemškega parlamenta Norbert Lammert (CDU).
Neznana Schröderjeva usoda
Kakšna bi utegnila biti Schröderjeva usoda po odpovedi kanclerskemu položaju, še ni znano. Nekaj špekulacij je, da bi lahko postal zunanji minister in podpredsednik vlade. Viri blizu SPD pa namigujejo, da se je Schröder odpovedal vsem dolžnostim v novi vladi. "Moja kariera bo krenila v drugo smer," naj bi dejal Schröder, ki je na čelu nemške vlade od leta 1998.
Tesen izzid volitev
Najmočnejši stranki se glede kanclerskega položaja prerekata od volitev 18. septembra, ki zaradi majhne razlike nobeni strani niso omogočile prevzema oblasti in sestave lastne koalicije. Konzervativna unija je na volitvah dobila le štiri poslanska mesta več kot socialdemokrati.