
Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je uradno odstopil s položaja. Odstop je 89-letnik, ki je bil v Kvirinalu več kot osem let, napovedal v tradicionalnem nagovoru ob prehodu v novo leto, kot razloga pa navedel starost in utrujenost.
Kot je najstarejši predsednik kake evropske države in krizni menedžer številka ena v Italiji na silvestrovo sporočil rojakom, gre za osebno odločitev, na katero ne moreta vplivati ne parlament ne vlada v Rimu. Ugotovil je namreč, da ga z leti povezane težave vse bolj ovirajo pri opravljanju predsedniške funkcije.
Prvi bivši komunist na čelu Italije se je želel umakniti že leta 2013, a je spričo kaosa ob predsedniških volitvah, ko sprtim strankam po več krogih ni uspelo najti kandidata, aprila 2013 pristal, da ga je parlament potrdil za še en mandat.
Napolitano, ki je bil predsednik Italije od leta 2006, si bo po napovedih po odstopu najprej privoščil kratek dopust, nato pa se bo kot dosmrtni senator vrnil v parlament.
Kdo ga bo nasledil?
Z Napolitanovim odstopom se tudi uradno začenja iskanje njegovega naslednika, ki bo državo vodil prihodnjih sedem let. Med možnimi kandidati za predsedniški stolček se omenjajo nekdanji predsednik Evropske komisije in dvakratni bivši premier Italije Romano Prodi, nekdanji premier Giuliano Amato in finančni minister Pier Carlo Padoano.
Novega predsednika bo na tajnem glasovanju izvolil volilni kolegij iz predstavnikov obeh domov parlamenta in 20 italijanskih dežel, skupno 1007 predstavnikov. Do izvolitve novega predsednika bo njegove naloge prevzel predsednik senata Pietro Grasso.
Napolitano pisal tudi Pahorju
Napolitano je ob odhodu pisal tudi slovenskemu predsedniku Borutu Pahorju. Ta je pismo prejel danes, v njem pa je italijanski predsednik pojasnil razloge za predčasen odstop in spomnil na pomembne dogodke, s katerimi je v svojem mandatu prispeval k izboljšanju odnosov med Slovenijo in Italijo ter k zbližanju obeh narodov.
Napolitano je izpostavil državniški obisk predsednika Pahorja v Rimu maja lani in spravni pomen koncerta Riccarda Mutija ob obletnici začetka prve svetovne vojne, ki so se ga lani v Sredipolju udeležili predsedniki Slovenije, Italije in Hrvaške.
Pahor se je sicer nedavno v telefonskem pogovoru tudi osebno poslovil od Napolitana in se mu zahvalil za sodelovanje. V prijateljskem pogovoru sta predsednika osvetlila pomembne korake, ki sta jih v Napolitanovem mandatu naredili obe državi, tako za premostitev napetosti iz preteklosti kot za postavitev temeljev skupne prihodnosti v okviru Evropske unije. Ob tem sta se še posebej spomnila številnih srečanj in tudi prijetnih osebnih druženj, slovenski predsednik pa je italijanskemu kolegu izrazil hvaležnost za njegov prispevek k meddržavnim odnosom in za iskreno skrb za slovensko narodnostno manjšino v Italiji.
Predsednika sta se dogovorila, da bosta ohranila prijateljske stike tudi po koncu mandata italijanskega predsednika, so še sporočili iz urada predsednika republike.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.