Macron: Gre za glas zaupanja v francosko republiko, njeno prihodnost in vrednote

Prebivalci Nove Kaledonije, francoskem čezmorskem ozemlju, so na referendumu odločali, ali bodo postali neodvisna država ali bodo ostali del Francije. Volišča so se zaprla ob 8. uri po po srednjeevropskem času oziroma ob 18. uri po lokalnem času, volilna udeležba je bila visoka, okoli 80-odstotna. 

Proti neodvisnosti od Francije glasovalo 56,4 odstotkov volivcev, za pa jih je glasovalo 43,6 odstotka, kažejo končni rezultati volilne komisije. 

"Prebivalci Nove Kaledonije so se odločili, da ostanejo Francozi.. Gre za glas zaupanja v francosko republiko, njeno prihodnost in vrednote," je v televizijskem nagovoru po objavi rezultatov dejal francoski predsednik Emmanuel Macron. Dodal je, da razume nezadovoljstvo tistih, ki so si prizadevali za neodvisnost, a zatrdil, da bo Francija zagotavljala svobodo, enakopravnost in bratstvo za vse. 

Kljub porazu so rezultat pozdravili tudi zagovorniki neodvisnosti. "Ne je danes zmagal, vendar pa je da prisoten. To je dosežek, na katerem bomo gradili naprej," je povedal vodja kampanje stranke FLNKS, ki podpira neodvisnost, Gérard Regnier.

Zagotovili so, da bodo zahtevali pripravo še dveh referendumov do leta 2022, za kar sta se v primeru zavrnitve neodvisnosti na prvem referendumu Francija in njeno čezmorsko ozemlje dogovorila leta 1998. Prvi referendum je potekal danes. 

Se bodo okrepile stare napetosti? 

A številni se bojijo, da se bi lahko zaradi zavrnitve neodvisnosti znova okrepile stare napetosti med avtohtonimi prebivalci Kanaki in belskim prebivalstvom, ki je naselilo otočje. Francija je v Novi Kaledoniji, kjer v ponedeljek pričakujejo tudi francoskega premierja Edouarda Philippa, zato okrepila varnost. Separatisti znotraj avtohtone skupnosti so pozivali Kanake, naj se "otresejo okov kolonialnih oblasti" v Parizu. A avtohtoni Kanaki predstavljajo manj kot polovico od skupno 175.000 volivcev.

Zagovorniki neodvisnosti od Francije sicer trdijo, da ima Nova Kaledonija že številna pooblastila, tako da osamosvojitev "ne bi predstavljala skoka v neznano".

Na drugi strani nasprotniki neodvisnosti ravno v tem vidijo razlog za odločitev proti. Opozarjajo tudi, da območje vsako leto od Pariza prejme 1,3 milijarde evrov. Tega po osamosvojitvi ne bi bilo več, kar bi lahko ogrozilo tamkajšnje gospodarstvo. Poleg tega je pripadnost Franciji in francoska nacionalna zavest izredno močna med prebivalstvom evropskega porekla. 

Ostanek Nove Kaledonije v okviru republike je tudi v francoskem interesu. Ta otok v Tihem oceanu ima namreč velike zaloge niklja, ki se uporablja med drugim v proizvodnji elektronike, Francija pa ga smatra tudi kot pomembno politično in strateško sredstvo v regiji. 

V spopadih konec 80. letih umrlo 19 lokalnih prebivalcev

Nova Kaledonija je postala francoska kolonija leta 1853, po letu 1864 so ga štiri desetletja uporabljali kot kazensko kolonijo. Konec 80. let prejšnjega stoletja so tam izbruhnili spopadi med Kanaki in francoskimi žandarji, ki so jih lokalni prebivalci vzeli za talce. V operaciji za rešitev skupine zajetih žandarjev je takrat umrlo 19 lokalnih prebivalcev in dva francoska vojaka.

Leta 1998 sta Francija in njeno čezmorsko ozemlje dosegla dogovor o postopni dekolonizaciji, v katerem so se dogovorili za izvedbo referenduma o neodvisnosti med letoma 2014 in 2018. Sklenili so še, da bodo lahko do leta 2022 izvedli še dva referenduma, če bo v nedeljo večina glasovala proti odcepitvi. 

Nova Kaledonija ima svoj kongres, ki voli izvršno oblast s pristojnostmi na področjih policije, lokalne uprave in določenega dela izobraževanja. Francoske oblasti imajo medtem še vedno nadzor nad zunanjo in obrambno politiko ter visokim šolstvom. Čezmorsko ozemlje ima sicer po dva poslanca v spodnjem in zgornjem domu francoskega parlamenta.

Če bo večina glasovala za neodvisnost, bo Nova Kaledonija, ki je od Francije oddaljena 17.000 kilometrov, tretje francosko ozemlje, ki se bo odcepilo. Džibuti se je odcepil leta 1977, Vanuatu pa leta 1980.