Veliko pozornosti je bilo namenjene tudi reformi svetovne organizacije in Varnostnega sveta.
Nemčija, Japonska, Brazilija in Indija si po mnenju Velike Britanije zaslužijo stalen sedež v VS, je na zasedanju GS dejal britanski zunanji minister Jack Straw. Kot je pojasnil, Japonska in Nemčija v proračun organizacije prispevata skupno kar 28 odstotkov vseh sredstev, zato ni prav, da ne soodločata o varnosti in miru v svetu. Indija pa si stalni sedež zasluži, ker ima šestino svetovnega prebivalstva, je stališče britanske vlade pojasnil Straw. London po njegovih besedah podpira razširitev najpomembnejšega telesa odločanja ZN s sedanjih 15 na 24 članic.
Tudi vodja francoske diplomacije Michel Barnier je izrazil podporo stalnemu sedežu omenjene četverice držav, zavzel pa se je tudi za stalni sedež za eno od afriških držav. Razpravo je izkoristil tudi za kritiko na račun ZDA. Požel je odobravanje, ko je ošvrknil ZDA zaradi vojne proti Iraku in dejal, da ji je Francija vseskozi nasprotovala in zagotovil, da njegova država tja nikoli ne bo poslala svojih vojakov, čeprav bo pomagala pri obnovi države
ZDA zadržane, Italija proti širitvi
Ameriški državni sekretar Colin Powell je bil glede reforme oziroma širitve članstva v Varnostnem svetu ZN zadržan in je dejal, da ZDA čakajo na priporočila Panela uglednih osebnosti, ki ga je v ta namen imenoval generalni sekretar ZN Kofi Annan. ZDA se zavedajo, da se je svet spremenil od ustanovitve ZN, vendar za zdaj nimajo komentarja glede reform, je dodal. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je poudaril, da bi moral maksimalen konsenz med članicami ZN ostati pogoj za kakršnekoli spremembe v organizaciji. Italija je medtem izrazila nasprotovanje povečanju števila stalnih članic VS ZN, s tem pa je tudi zavrnila željo Nemčije po stalnem sedežu v VS. "Menimo, da težav ne moremo rešiti z novimi, stalnimi in nepreklicnimi sedeži za države, ki jih vodijo nacionalni interesi," je menil zunanji minister Franco Frattini. Ob tem je poudaril, da se Italija zavzema za reformo VS ZN na podlagi večje odprtosti, večje uspešnosti, demokratičnega sodelovanja in zemljepisne zastopanosti.
Straw pozval k uresničevanju Kjotskega protokola
Britanski zunanji minister Jack Straw je pozval mednarodno skupnost, naj začne uresničevati Kjotski protokol. "Proti podnebnim spremembam - dolgoročno gledano morda najpomembnejši grožnji za varnost in stabilnost, ne le za okolje v svetu - moramo delovati skupaj in hitro," je poudaril na splošni razpravi Generalne skupščine Združenih narodov. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je potrdil, da Rusija "resno razmišlja o ratifikaciji Kjotskega protokola".
Ruska vlada je v četrtek sporočila, da je pristojnim ministrstvom predala dokumente, potrebne za ratifikacijo protokola, in tako naredila pomemben korak k ratifikaciji Kjotskega protokola o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, čeprav še vedno ni dala zelene luči zanjo. Rusija je sicer sprva veljala za "Kjoto skeptika".
Drašković ostro proti neodvisnosti Kosova
Zunanji minister Srbije in Črne gore Vuk Drašković se je v New Yorku zavzel za skupno evropsko prihodnost vseh držav in narodov na Zahodnem Balkanu, za spoštovanje sedanjih državnih meja v regiji, ostro pa je nasprotoval neodvisnosti Kosova, so poročali srbski mediji.
Drašković je v govoru opozoril na preganjanje Srbov na Kosovu ter uničevanje njihovih domov ter verskih in kulturnih spomenikov. Kot je poudaril, bi vztrajanje pri oblikovanju suverene kosovske države pomenilo "zahtevo za rušitev suverene državne skupnosti" ter hkrati izzvalo nova sovraštva in nesreče, poleg tega pa je to tudi v nasprotju s temelji mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN. SČG ne nasprotuje dogovoru Beograda in Prištine o statusu Kosova, je pa proti nasilju nad državno skupnostjo in njenimi pravicami, je poudaril Drašković.
Znanji minister SČG se je dotaknil tudi trenutno najbolj perečega problema, s katerim se sooča Beograd, sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Zavzel se je za "enaka merila za vse zločine", kajti spoštovanje tega načela bi po njegovi oceni okrepilo tudi prizadevanja demokratičnih sil v SČG v smeri izpolnjevanja obveznosti do haaškega sodišča. Ljudstvo ni krivo, krivda je posamična in noben obtoženec za vojne zločine nima pravice izrabljati lastnega naroda kot talca, je še povedal Drašković.
Kirn in Kovačič na srečanja namesto Vajgla
Slovenski veleposlanik pri ZN Roman Kirn in državni podsekretar za multilateralo na MZZ sta do konca izpeljala program zunanjega ministra Iva Vajgla, ki se je v sredo zaradi obmejnega incidenta s Hrvaško predčasno vrnil v Slovenijo. Zjutraj sta se udeležila srečanja zunanjih ministrov držav EU z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom, Kirn pa je kasneje pri ZN deponiral pet ratifikacijskih listin.
V četrtek je prav tako potekalo srečanje zunanjih ministrov Mreže za človekovo varnost, ki ji letos predseduje Kanada, leta 2006 pa ji bo Slovenija. V mreži sodeluje 13 držav, ki delujejo tudi kot nekakšna skupina pritiska za uresničevanje ciljev, kot so promocija človekovih pravic, kampanja proti osebnemu, lahkemu orožju in minam ter pomoč otrokom v oboroženih spopadih, pa tudi novih ciljev, med katerimi sta boj proti aidsu in vloga žensk pri zagotavljanju miru in varnosti. Med novimi točkami dnevnega reda je tudi "odgovornost zaščite", kar pomeni odgovornost držav, da zaščitijo svoje prebivalstvo.
Slovenija program Mreže za človekovo varnost odločno podpira, kanadsko predsedstvo pa se je osredotočilo predvsem na odgovornost zaščite in reformo Komisije za človekove pravice v Ženevi glede sestave in mandata. Članice te komisije zdaj imenujejo regionalne skupine sistema ZN, kar pripelje do tega, da v komisiji sedijo države, ki so predmet kritik s tega področja. Glede mandata pa bi bila zaželena sprememba v načinu dela komisije, ki bi se morala hitreje in učinkoviteje odzivati na kršitve.
