Se nam 12. aprila obeta brexit brez dogovora?

Britanski poslanci so imeli na mizi štiri alternativne možnosti glede izhoda Velike Britanije iz Evropske unije, a nobena izmed njih ni dobila večine glasov. Britanski minister za brexit Stephen Barclay je po glasovanju dejal, da je "edina možnost" sedaj najti način za izhod iz EU z dogovorom – in edini možni je po njegovih besedah sporazum premierke Therese May, še posebej v luči dejstva, da so poslanci med drugim z alternativnimi možnostmi zavrnili tudi izhod brez dogovora – tisti, ki so ga poslanci zavrnili že trikrat. A kljub temu, da je 12. april vse bliže, britanska politika pa ostaja razdeljena, je možnost potrditve ločitvenega dogovora v četrto malo verjetna. 

Mayeva bo po napovedih za danes sklicala nujno sejo vladnega kabineta, ki naj bi se odločil kako naprej, ter tudi, ali naj poslanci znova (že četrtič) glasujejo o Mayinem ločitvenem sporazumu. 

K vnovičnemu glasovanju o alternativnih možnostih, ki naj bi potekalo že v sredo, je pozval vodja laburistov Jeremy Corbyn in dejal, da če je imela premierka tri možnosti za glasovanje v parlamentu, naj jih imajo tudi poslanci. Ob tem je poudaril, da so poslanci alternativne možnosti povečini zavrnili z manjšo razliko kot pa Mayin ločitveni sporazum. Medtem bi o ločitvenem sporazumu po napovedih lahko znova glasovali že v četrtek. 

Trije scenariji: Ločitveni sporazum, preložitev brexita, izhod brez dogovora 

Spomnimo, da bi morala Velika Britanija sprva iz EU izstopiti 29. marca, a je premierka Mayeva Bruselj tik pred zdajci zaprosila za preložitev izhoda, s čimer si je želela izpogajati več časa, v katerem bi poslance prepričala, da podprejo njen ločitveni sporazum. 

Bruselj ji je ugodil, a zgolj do 22. maja, pa še to zgolj v primeru, da bi poslanci v tednu dni potrdili ločitveni sporazum, v nasprotnem primeru pa zgolj do 12. aprila. Zgolj deset dni ima sedaj britanska vlada čas, da se odloči za naslednje korake, Mayeva bi lahko evropske voditelje znova zaprosila za daljšo preložitev brexita – še posebej glede na to, da se večina britanskih politikov želi izogniti izhodu brez dogovora. A to bi hkrati pomenilo, da mora Združeno kraljestvo sodelovati na evropskih parlamentarnih volitvah, ki bodo potekale konec maja. 

Glavni EU pogajalec za brexit Michel Barnier pravi, da sam vidi le tri scenarije: ali poslanci podprejo ločitveni sporazum, Velika Britanija zaprosi za daljšo preložitev brexita, ali pa odide brez dogovora - in prav zadnji scenarij se mu zdi vse verjetnejši, a "se mu še vedno lahko izognemo". A pri tem dodaja, da bi daljša preložitev predstavljala "veliko tveganje za EU", ter da bo potrebna "močna utemeljitev" preden bi se Bruselj to podprl. 

Barnier je tudi zatrdil, da se EU ne bo znova pogajala o ločitvenem sporazumu, tudi v primeru preložitve brexita. Hkrati pravi, da do tranzicijskega obdobja ne bo prišlo brez dogovora. 

"Parlament ne ve, kaj hoče, poleg tega imamo še vedno veliko različnih skupin in frakcij, ki niso pripravljene doseči premierja," pa je zapisala politična urednica na BBC, Laura Kuenssberg. 

V primerjavi z britanskim parlamentom je sfinga kot odprta knjiga 

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa je v ponedeljek med nagovorom v regionalnem parlamentu nemške dežele Saarland nekdanjega premierja Davida Camerona označil za "enega od velikih uničevalcev modernega časa" ter dodal, da EU ve, česa britanski parlament ne želi, "a še vedno nismo uspeli ugotoviti, kaj si želijo. V primerjavi z britanskim parlamentom je sfinga kot odprta knjiga," njegove besede povzema Politico.eu.  

O čem so glasovali?

V skladu s prvim predlogom bi Združeno kraljestvo moralo v okviru kakršnega koli dogovora z Brusljem izpogajati "stalno in vseobsegajočo carinsko unijo celotnega Združenega kraljestva z EU". V veljavi bi bil blažji nadzor na meji z Irsko. Velika Britanija v primeru carinske unije ne bi mogla neodvisno sklepati trgovinskih dogovorov s tretjimi državami.  

Na mizi je bila tudi možnost t. i. "enotni trg 2.0", v skladu s katero bi bila Velika Britanija članica Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta) in  Ekonomskega gospodarskega prostora, s tem pa bi obstala v evropskem enotnem trgu. 

Tretja možnost, o kateri so poslanci odločali, je predvidevala, da mora biti izveden referendum o kakršnemkoli dogovoru o brexitu, šele po potrditvi s strani javnosti bi dogovor lahko britanska vlada ratificirala in implementirala. 

Zadnja alternativna možnost pa je predvidevala korake, s katerimi bi preprečili brexit brez dogovora – ki pa se po porazu vseh štirih alternativnih predlogov zdi vse bližje.