Prva obletnica odcepitve Krima: 'To ni bilo dejanje agresije, ampak resnično demokratično dejanje'

Na polotoku Krim potekajo tridnevne slovesnosti ob prvi obletnici referenduma o priključitvi Rusiji. Ozemlje, ki je pred tem pripadalo Ukrajini, je kar čez noč pristalo v rokah Rusov.

Premier Krima Sergej Aksjonov je ob obletnici dejal, da se je Krim vrnil pod okrilje zgodovinske ruske domovine in ne bo nikoli več del Ukrajine. Samo priključitev pa je označil za demokratično dejanje. "To je bila odločitev prebivalcev Krima. Nič se ne bi moglo zgoditi brez podpore lokalnega prebivalstva, zato to ni bilo dejanje agresije, ampak resnično demokratično dejanje," je poudaril Aksjonov, proti kateremu sta Evropska unija in ZDA uvedli sankcije. "To je glavna napaka in nerazumevanje zahodnih voditeljev. Ljudje dobivajo napačne informacije iz medijev, ki ne rišejo točne podobe o tem, kaj se je lani zgodilo na Krimu," je navedel prvi mož Krima.

Aksjonov je branil ravnanje ruskega predsednika Putina glede Krima, češ da je bil ruski voditelj postavljen pred izbiro – ali zaščititi prebivalstvo polotoka ali pa ga prepustiti ukrajinskim nacionalistom. "Menim, da je bila njegova odločitev pravilna. In ta odločitev ni bila sprejeta pred novim letom, nihče se ni vpletal v notranjo politiko Ukrajine. Jaz bi se odločil točno tako kot on," je še dejal.

"Izbira je bila jasna: Ukrajina, kri in vojna ali Rusija, mir in stabilnost," je na slovesnosti v glavnem mestu polotoka Simferopol dejal Aksjonov. "Posebej hvaležni smo Vladimirju Vladimiroviču Putinu. Naš predsednik je pokazal pogum in trdno politično voljo ter državniško modrost, ko je podprl izid referenduma," je dodal.

Putinov odposlanec za Krim Oleg Belavencev je na posebni seji krimskega parlamenta pozdravil zgodovinski referendum na "dan, ki se je zapisal v zgodovino države". Sejo, ki se je začela z rusko himno, je v živo prenašala ruska državna televizija.

Merklova: Nemčija ne bo priznala odcepitve Krima od Ukrajine

Nemčija po besedah kanclerke Angele Merkel ne bo priznala odcepitve Krima od Ukrajine. Na današnjem srečanju z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom je nemška kanclerka v Berlinu ponovila, da je bil referendum o priključitvi Krima Rusiji v nasprotju z mednarodnim pravom. Kot je dodala, je bila s krimskim referendumom pod vprašaj postavljena evropska miroljubna ureditev.

"Ponovno želim opozoriti, da tega ne bomo pozabili," je še dejala Merklova. Hkrati je izrazila veliko spoštovanje do Porošenkovega dela in dela ukrajinskega vlade.

Priključitev Krima potekala neverjetno hitro

Uradno je 97 odstotkov prebivalcev Krima podprlo priključitev Rusiji, kar pa je malce nenavadna številka, saj so referendum bojkotirali Tatari, ki na Krimu predstavljajo skoraj četrtino od skupno 2,3 milijona prebivalcev.

Priključitev Krima je potekala neverjetno hitro. Že dva dni po referendumu, 18. marca, je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal zakon o priključitvi Krima Rusiji, in to kljub zgražanju mednarodne skupnosti z EU in ZDA na čelu, ki referenduma tako kot ukrajinski Kijev niso priznali. Njihovo stališče je bilo, da gre za krajo ozemlja in da se je proces odvil mimo vseh norm mednarodnega prava.

Za Rusijo pa je bila to poprava zgodovinske krivice. V dokumentarnem filmu ruske državne televizije z naslovom Krim – Pot nazaj v domovino, ki so ga predvajali dan pred današnjo obletnico, je Putin znova zanikal, da bi Rusija priključitev Krima načrtovala vnaprej. Šlo je za odziv na "ekstremni nacionalizem", ki se je pokazal na prozahodnih protestih v Ukrajini, je dejal.

Putin zatrjuje tudi, da se je za ta korak odločil po strmoglavljenju ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča. Slednji je po večmesečnih protestih v državi "padel" 22. februarja lani. Pet dni kasneje so se na Krimu že pojavili neidentificirani oboroženi zamaskiranci, ki so močno spominjali na ruske vojake, a zatrjevali, da so predstavniki lokalnih prebivalcev, ki se ne strinjajo z državnim udarom v Kijevu. Zato so izvedli lastnega in v Simferopolu zasedli poslopja regionalnega parlamenta in vlade.

Putin je sicer vseskozi zatrjeval, da se je Rusija zgolj odzvala na avtohtone želje prebivalcev Krima. Krim je bil in je v srcih ruskih rojakov "neločljiv del Rusije", je zatrdil Putin.

Vpogled v zgodovino spora

Ukrajinski polotok v Črnem morju je bil sicer že dolgo jabolko spora med Ukrajino in Rusijo. Po drugi svetovni vojni je 26.000 kvadratnih kilometrov veliko območje sprva pripadalo Rusiji, leta 1954 pa ga je sovjetski voditelj Nikita Hruščov priključil rojstni republiki Ukrajini, ki je bila del Sovjetske zveze. Po mnenju Rusov je bila to zgodovinska napaka.

Po osamosvojitvi Ukrajine po razpadu SZ je polotok postal problematičen tudi zaradi velike ruske baze v Sevastopolu, kjer ima že 250 let svoj sedež ruska črnomorska flota. Državi sta zadevo rešili z dogovorom o najemu, ki naj bi se po dopolnitvi leta 2010 iztekel okoli leta 2040.

Nemoč mednarodne skupnosti

Nemoč EU, zveze Nato in ZDA zaradi očitnega akta agresije stalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov je bila očitna. Zahod je sicer uvedel sankcije proti določenim posameznikom in podjetjem, ki so sodelovali pri aneksaciji, bolj drastične ukrepe s prepovedjo izvoza določenega blaga, ki je dejansko udarila rusko gospodarstvo, je bilo treba počakati do poletja.

Vmes je prišlo še do destabilizacije vzhodnega dela Ukrajine v pokrajinah Doneck in Lugansk. Putin je zahodu začel kazati nov tip t. i. hibridnega vojskovanja – destabilizacije območja z vzpodbujanjem vstaje tamkajšnjih ruskih prebivalcev proti "zatiralski" državi, ki jim nato na pomoč prihiti mati Rusija.

A vstajo naj bi zakuhali predvsem uvoženi borci iz Rusije. Šlo naj bi za prave ruske vojake, ki naj bi jih tja poslala Moskva, kar sicer v Kremlju vztrajno zanikajo. Dopuščajo le možnost, da so se proruskim separatistom pridružili "prostovoljci".

Izbruh vojne

Kijev se tu za razliko od Krima ni predal brez boja. Nove oblasti, ki so prevzele vodenje Ukrajine po strmoglavljenju Janukoviča, so imele sprva velike težave z vzpostavljanjem nadzora v lastnih vrstah in predvsem v oboroženih silah, ki so pokazale slabo pripravljenost.

To je šlo na mlin proruskim upornikom v Donecku in Lugansku, ki so ob izdatni – sicer neuradni – podpori Rusije po vzoru Krima maja izvedli referenduma o neodvisnosti in se odcepili od Ukrajine. A oblasti v Kijevu so se po izvolitvi novega predsednika Petra Porošenka in s pomočjo zahodnih "svetovalcev" le konsolidirale in sprožile "protiteroristično operacijo" na vzhodu države.

Začela se je vojna izčrpavanja, ki je doslej kljub dvema mirovnima dogovoroma iz Minska zahtevala že preko 6000 smrtnih žrtev in na tisoče beguncev.

Hladna vojna med Vzhodom in Zahodom

Konflikt v Ukrajini je obudil hladno vojno med Vzhodom in Zahodom, ki se je končala z razpadom SZ pred skoraj četrt stoletja. To je sicer že ob prihodu na oblast pred 15 leti Putin označil za eno največjih geopolitičnih katastrof 20. stoletja.

Po mnenju Zahoda se je zdaj podal v popravo te napake. Sam po drugi strani odgovornost pripisuje Natu in njegovim stalnim težnjam po, kot pravi, širitvi na "rusko interesno območje", torej na države, ki so nastale na pogorišču SZ.