Evropa nima časa za počitek

Danes sta se v Rimu sestala nemška kanclerka Angela Merkel in italijanski premier Mario Monti. Po Montijevih besedah se mora Evropska unija po podpisu fiskalnega pakta v enaki meri posvetiti politikam, ki bodo spodbudile gospodarsko rast. Prepričan je, da je Italija preprečila, da bi šla po poti Grčije, vendar to še ne pomeni, da zdaj lahko počiva.

Sam meni, da morajo nekatere države še opraviti domačo nalogo, a obstaja tudi skupna hiša – EU, ki jo je potrebno okrepiti. S tem se strinja tudi Merklova, ki pričakuje okrepitev posameznih institucij, še posebej enotnega trga in sodelovanja med državami. Monti je še poudaril, da Italija za zdaj še ni prosila za pomoč iz sklada za reševanja evra ali katerega koli drugega sklada.

S sogovornico sta sicer veliko govorila o davku na finančne transakcije, pri čemer je Merklova izpostavila, da je potrebno pri uvedbi takšnega davka upoštevati učinek na konkurenčnost gospodarstva, skupno stališče pa še iščejo. Po pričakovanjih bodo skupni jezik našli do konca meseca, Monti pa pravi, da bi morali tak davek uvesti na območju celotne Unije. Vendar pa uvedbi najbolj nasprotuje Velika Britanija.

Se Španiji popušča?

Finančni ministri držav v evrskem območju so zrahljali cilj za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja Španije. Država mora po novem primanjkljaj letos zmanjšati na 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda, medtem ko je bil ta cilj sprva 4,4 odstotka BDP. Novi cilj je sicer nekoliko strožji od načrtov, ki jih je v začetku meseca naznanil španski premier Mariano Rajoy – 5,8 odstotka BDP.

Šef evrske skupine Jean-Claude Juncker je zavrnil navedbe, da se Španiji popušča in da se že rahljajo nedavno sprejeta pravila, ki naj bi zagotovila strožjo proračunsko disciplino.

Poudaril je, da je rok, v katerem mora Španija presežni javnofinančni primanjkljaj znižati pod tri odstotke BDP, leto 2013. Ta rok in ta cilj sta po njegovih besedah ključna.

Juncker: Zaščito evra je treba okrepiti

Mehanizme za zaščito evra je treba okrepiti, je po koncu zasedanja finančnih ministrov držav v evroobmočju dejal Juncker. Ob tem je pojasnil, da je bila Evropska komisija v ponedeljek zadolžena za pripravo predlogov o tem s ciljem, da bo odločitev mogoče sprejeti do konca meseca.

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je februarja pozval h krepitvi stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM) na 750 milijard evrov.

To naj bi dosegli tako, da bi k predvideni posojilni zmožnosti stalnega mehanizma prišteli še tisto, kar bo ostalo v začasnem mehanizmu (EFSF), torej 250 milijard evrov.

EU o finančnem davku, makroekonomskih neravnovesjih in Madžarski

Sicer pa bodo finančni ministri EU danes v Bruslju govorili o uvedbi evropskega davka na finančne transakcije, a odločitve ne bo. Poleg tega bodo nadaljevali razpravo o makroekonomskih neravnovesjih, na katera je bilo opozorjenih 12 članic, tudi Slovenija. Madžarski pa bodo predvidoma dali še eno priložnost, da se izogne zamrznitvi evropskih sredstev.

Članice Unije so bile doslej neenotne glede uvedbe evropskega davka na finančne transakcije. Nasprotuje mu predvsem Velika Britanija, ki jo skrbi, da bo imel zelo negativne posledice za njen londonski City, sicer največje evropsko finančno središče.

Devet držav, med njimi Nemčija, Francija in Italija, je nedavno pozvalo k čimprejšnji uvedbi tega davka, kar je mogoče razlagati kot željo po okrepljenem sodelovanju na tem področju. Gre za vzvod, s katerim lahko skupina držav uveljavi novost, ki sicer terja soglasje vseh.

Evropska komisija, ki mora takšno sodelovanje odobriti, sicer želi uvedbo davka v celotni EU. Slovenija se pobudi deveterice ni pridružila, je pa premier Janez Janša nedavno v Bruslju povedal, da je uvedbi tega davka naklonjena.

Ministri bodo tudi nadaljevali razpravo o makroekonomskih neravnovesjih na podlagi poročila Evropske komisije. Ta je v poročilu izpostavila 12 članic, med njimi Slovenijo, ki po njeni oceni zaradi možnih tveganj potrebujejo poglobljeno analizo stanja.

Od članic Unije se pričakuje, da bodo opozorila iz Bruslja upoštevale pri pripravi državnih proračunskih in reformnih načrtov, ki jih morajo Evropski komisiji poslati do sredine aprila. Ta jih bo ocenila in državam podala priporočila za ukrepanje.

Poleg tega bodo ministri predvidoma potrdili predlog komisije, da se Madžarski 1. januarja zamrzne 495 milijonov evrov evropskih sredstev, ker ni ustrezno ukrepala za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja. Gre za 0,5 odstotka madžarskega BDP. A ob tem bodo dali državi še eno priložnost, da se izogne kazni. Sprejeli bodo namreč odločitev, da se zamrznitev ne izvede, če bo država še v tem letu ustrezno ukrepala za zmanjšanje primanjkljaja.

Viri pri danskem predsedstvu poudarjajo, da gre za ukrep, ki bi bil uveden prvič v zgodovini EU in bi bil tako pomemben presedan za ukrepanje v prihodnje, zato ga je treba dobro premisliti, saj je treba zagotoviti doslednost in verodostojnost.

Pri tem so viri opozorili, da je razprava o tem pomembna tudi v kontekstu pogajanj o prihodnjem večletnem proračunu Unije, saj je tudi v tem okviru v primeru določenih kršitev evropske zakonodaje predvidena zamrznitev evropskih sredstev.