Oba svobodna novinarja so uporniki predali japonskim predstavnikom v Bagdadu. Novinarja so ugrabili v sredo, skupaj s še tremi Japonci, ki pa so jih uporniki izpustili že v četrtek. Gre za 36-letnega borca za človekove pravice Nobutako Vatanabeja in 30-letnega svobodnega novinarja Džumpeija Jasudo. Japonska vlada teh navedb zaenkrat še ni potrdila.
Uporniki pa so, potem ko so včeraj izpustili tri češke novinarje in Kanadčana sirskega rodu, danes ugrabili še dva tujca. Talca naj bi bila poslovneža iz Danske in Združenih arabskih emiratov.
Svojci treh italijanskih državljanov, ki so jih ugrabili iraški uporniki, pa so na ugrabitelje naslovili skupno pismo, v katerem jih prosijo, naj talce pustijo živeti. Pri tem so poudarili, da je trojica prišla v Irak le iskat delo. Svojci ugrabljenih so pismo poslali arabski televiziji Al Džazira. Ugrabitelji so sicer ta teden sicer usmrtili enega od italijanskih talcev, obenem pa zagrozili z ubojem še ostalih treh, če se italijanske enote ne umaknejo iz Iraka.
Posnetek vznemirja Američane
Ameriške televizije pa so v petek vztrajno predvajale posnetek ugrabljenega ameriškega vojaka v Iraku, obkroženega z zamaskiranimi oboroženimi moški, ki trdijo, da z njim ravnajo v skladu z islamskimi zakoni in ga želijo zamenjati za svoje ljudi v ameriškem ujetništvu. Ameriški vojak na posnetku, ki ga je od ugrabiteljev dobila arabska televizija Al Džazira in ga izročila ameriškim diplomatom, pravi, da mu je ime Keith Maupin, star je 20 let in prihaja iz Ohia. Ugrabitelji trdijo, da imajo še več ameriških talcev. Ameriška vojska priznava, da je bil Maupin v konvoju, napadenem 9. aprila blizu Bagdada, iz katerega še pogrešajo 40-letnega podčastnika Elmerja Krauseja iz Severne Karoline in sedem civilistov.
Enega od teh civilistov, Thomasa Hamilla iz Mississippija, so obkroženega z ugrabitelji že pokazali na televizija Al Džazira. Po poročanju ameriške tiskovne agencije, je v zadnjih tednih v Iraku izginilo 17 tujcev. Američani so od 1. aprila prijeli približno 80 iraških upornikov, poveljstvo okupacijske vojske pa nima podatkov, če so ugrabitve tujcev povezane ali pa delo različnih skupin.
Sadamu bodo sodili po juliju
Sojenje strmoglavljenemu iraškemu voditelju Sadamu Huseinu se bo začelo po juliju, je dejal član sveta prehodne iraške vlade Ahmed al-Barak. Predstavniki koalicije so končali z zasliševanjem Huseina, vprašanja pa so bila osredotočena na orožje za množično uničevanje, mednarodno teroristično mrežo in iraški denar, vložen v tujih bankah. Al-Barak je ocenil, da bi morali Huseinu soditi za "več hudih zločinov, in ne za vse zločine, saj bi sojenje v tem primeru trajalo več let". Huseina naj bi na sojenju branila mednarodna skupina pravnikov, pri tem pa naj bi sodelovalo tudi Arabsko odvetniško društvo.
Pogajanja v Faludži se nadaljujejo
Cilj neposrednih pogovorov med predstavniki ZDA in voditelji tega uporniškega sunitskega mesta, je doseči premirje v tem mestu, ki ga že 13 dni zasedajo uporniki. Ameriške čete so se - v znak sprave in dobre volje - umaknile z enega ključnih mostov v Faludži, ki omogoča neposreden dostop do glavne bolnišnice v mestu.
Ameriške enote medtem spoštujejo zahtevo visokih šiitskih klerikov, naj ne vstopajo v sveto mesto Nadžaf. Vendar pa Američani hkrati opozarjajo, da se čas izteka in da je potrebno pripadnike milice, lojalne skrajnim duhovnim voditeljem, čimprej razorožiti - če ne na miren način, pa s silo.
Predstavnik zmernega šiitskega vodje, ajatole Alija al Sistanija, pa je medtem po poročanju arabske televizije Al Džazire poudaril, da predstavljata sveti šiitski mesti Nadžaf in Karbala "rdeči črti, ki se jih ne sme prekoračiti". Šejk Abdel Mahdi al Karbalaj, predstavnik al Sistanija v Karbali, je tudi povedal, da so iraški verski in politični voditelji ameriške sile že posvarili, naj teh dveh mest ne napadajo. Zadnje štiri dni je sicer v okolici Nadžafa nameščenih kakih 2500 ameriških vojakov, saj se v njem nahaja skrajni šiitski uporniški vodja Moktada al Sadr.
Veliki ajatola Mohamed Taki al Modaresi, eden pomembnejših šiitskih verskih voditeljev, pa je danes pozval k miru, obenem pa kritiziral ZDA, saj koalicijskim silam v Irak ni uspelo pripeljati varnosti in demokracije.
