Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah je lobiranje hrvaškega premiera Andreja Plenkovića za vstop Hrvaške v schengensko območje uspelo, interni dogovor je bil sprejet pred časom, nazadnje zakoličen minuli teden v pogovoru med Plenkovićem in odhajajočim predsednikom Evropske komisije Jeanom-Claudom Junckerjem.

Hrvaški premier je pričakoval, da mu bo šef komisije odprl vrata v schengen že 2. oktobra, a ker sta uvrstitvi zadeve na dnevni red komisije neuradno nasprotovala Frans Timmermans in Violeta Bulc, zadnje evalvacijsko poročilo ocenjevanja Hrvaške namreč sploh še ni bilo predstavljeno na odborih, je Juncker hrvaškemu kolegu po naših informacijah zagotovil, da razlogov za skrb ni, češ da bo realizirana v oktobru in bo za Hrvaško pozitivna.

"Prav zanimivo bo videti, ali si bo predsednik komisije v odhajanju Juncker dovolil takšno potezo tik pred iztekom svojega mandata," je informacije o tem, da naj bi Hrvaška dobila zeleno luč za vstop v schengen, komentiral predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Matjaž Nemec.

Na naša vprašanja o omenjeenem dogovoru v Plenkovićem kabinetu ne odgovarjajo. "Nikoli ne dajemo tekočih komentarjev o pogovorih našega predsednika in govoricah o njih. Stališče komisije pa je, da mora Hrvaška postati polnopravna schengenska članica, ko bodo izpolnjena vsa merila in to čim prej,« pa so sporočili iz Junkerjevega kabineta.

Pa jih res? Neuradno imajo Hrvati z izpolnjevanjem tehničnih meril še kar nekaj težav. Prvič, njihove meje so očitno preveč propustne, poleg tega pa nimajo bistvenega sporazuma s Slovenijo o čezmejnem policijskem sodelovanju, kar je osnovni pogoj delovanja schengenskega reda. A jim je Juncker menda to pripravljen kar spregledati. "To je vladavina prava … to mora veljati za vse enako, tudi za sosednjo Hrvaško," k temu dodaja Nemec.

Bo Junckerjeva komisija zavoljo prijateljskih in političnih vezi, ki zmagujejo nad vladavino prava, povozila ali zrelativizirala mnenje svoje evalvacijske skupine, podobno kot lani, ko je pravno mnenje lastne komisije o pomenu spoštovanja arbitraže skrila v predal? "Nikoli ne komentiramo notranjih dokumentov komisije," odgovarja uradni govornik Junckerjeve komisije Margaritis Schinas.

Predsednik Borut Pahor je na zadnji trilaterali v Šibeniku, ne da bi prejudiciral, kako bo reagirala slovenska vlada, sosede pri nameri vstopa v schengen spet opomnil:

"Povabilo našim hrvaškim prijateljem, da o tem razmislijo v naslednjih mesecih, da bi bilo tudi slovenski vladi pri tej odločitvi veliko lažje, če bi bilo vprašanje meje, ki je odločeno z arbitražnim sodiščem, rešeno tako, da bi lahko obojestransko, vzajemno mejo tudi označili."

Kaj pa se bo zgodilo, če Slovenija reče ne? "Gremo, saj vse veste, mi smo v evropski družini in zagotovo bomo vsi delovali solidarno," je odgovoril hrvaški zunanji minister Gordan Grlič Radman.

Po zeleni luči komisije morajo Hrvaško pri vstopu v schengen soglasno podpreti vse države članice.