Samomorilski napadalec se je v iraški prestolnici z avtomobilom zaletel v vojaško nadzorno točko številko 12 ob vhodu v zeleno cono. V napadu je umrlo najmanj sedem ljudi, ranjenih pa je več kot 19 oseb, med njimi štiri huje. Med žrtvami naj ne bilo Američanov.
V zahodnem Iraku ubitih sedem ameriških marincev
V dveh ločenih napadih je bilo v nedeljo na zahodu Iraka ubitih sedem ameriških marincev. Po navedbah ameriških vojaških virov so bili ubiti v provinci Anbar, v kateri sta tudi uporniški mesti Faludža in Ramadi. Tokratni napadi so bili najhujši po močni ofenzivi na Faludžo pred mesem dni. Po mnenju ameriških sil to mesto še vedno ni varno za približno 200.000 lokalnih prebivalcev.
Mesto Ramadi pa še vedno ostaja žarišče upora zoper zahodne sile.
V Iraku je od začetka invazije pred 21 meseci tako umrlo že več kot 1200 zavezniških vojakov, več kot 10.000 Američanov pa je bilo ranjenih. Na drugi strani pa je med uporniki po nekaterih poročanjih bilo več kot 1600 žrtev.
Skušali so ilegalno vstopiti v Irak
V spopadu s skupino oboroženih napadalcev na iraški meji s Saudsko Arabijo je umrl iraški obmejni vojak, še trije pa so bili ranjeni. Po besedah poveljnika tamkajšnje enote iraških obmejnih vojakov, generalmajorja Huseina al Gasalija, je več neznanih moških na mejni nadzorni točki Al Huseini poskušalo ilegalno vstopiti v Irak.
Izbruhnili so spopadi, skupina napadalcev pa se je po dveh urah bojev umaknila nazaj na ozemlje Savdske Arabije.
Začasna vlada v Bagdadu je savdsko vlado v Rijadu že večkrat pozvala, naj prepreči vdore skrajnežev na iraško ozemlje. Iraška vlada je sicer zaradi vdorov tujih skrajnežev kritična predvsem do Sirije in Irana, od koder naj bi v Irak prihajalo največje število tujih državljanov, ki naj bi se potem borili v vrstah upornikov.
Leto dni od zajetja Huseina
Danes mineva leto dni, odkar je ameriška vojska v Tikritu zajela nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina. Strmoglavljeni iraški diktator naj bi bil zaprt na skrivni lokaciji v nekem ameriškem vojaškem oporišču, kjer čaka na sojenje. Proces, za mnoge gre za sojenje stoletja, pa se verjetno ne bo začel pred letom 2006.
Po 33-ih letih krvave diktature je Husein najprej postal begunec, zatem pa ujetnik. Iračan Sadik Musa je povedal: »Američani so tukaj kopali in niso nič našli. Nato so srečali Ibrahima, ki je vedel, kje se skriva Sadam. Odpeljal jih je do tiste luknje, kjer se je skrival Sadam. Podal mu je roko in mu rekel, da je vsega konec, Sadam pa ga je pljunil in žalil.«
Težave z varnostjo
Američani zatrjujejo, da je Husein v letu dni prestal operacijo kile, začel naj bi pisati pesmi, ukvarjal pa naj bi se celo z vrtnarjenjem. Medtem pa odgovorni skrbno zbirajo dokaze za sojenje, saj iraške oblasti zagotavljajo, da Huseinu ne morejo soditi po hitrem postopku ali pa ga kar stokrat usmrtiti.
Premier prehodne iraške vlade Mavafak al Rubaj je povedal, da datuma začetka sojenja še ni. »Imamo tehnične težave ... Težave z varnostjo lokacije in sodnikov,« je pojasnil.
Sadam se še ni srečal z odvetniki, težava pa je tudi v tem, da je le malo tistih, ki bi ga bili pripravljeni zagovarjati. Skupina 20 odvetnikov naj bi bila mednarodna, pri čemer naj bi jo sestavljali Američani, Evropejci in tudi Libijci, najela pa naj bi jih Sadamova žena.
Neenotni Iračani
Iračani so o sojenju nekdanjemu predsedniku razdeljeni tako, kot je razdeljena tudi država sama. Neki Iračan meni, da bi bilo bolje, če bi Husein ostal na oblasti, čeprav je bil fašist, ki je prizadel veliko ljudi. Spet drugi je dejal, da trenutnih razmer v Iraku ne more primerjati z obdobjem njegove diktature. »Ljudje so začeli dihati svobodo, vendar pa ima svoboda svojo ceno. In kri Iračanov je tudi cena za našo svobodo,« je dodal.
Husein se sooča s smrtno kaznijo
Sicer je Husein že julija poslušal seznam obtožb, čeprav v pristojnost sodišča dvomi. Kljub temu se bo moral zagovarjati zaradi sedmih točk obtožnice, med drugim za poboj Kurdov leta 1988, za napad na Kuvajt dve leti kasneje ter za zadušitev kurdskega in šiitskega upora leta 1991. Za navedeno mu sicer grozi smrtna kazen.