V seriji usklajenih jutranjih napadov, za katerimi domnevno stojijo sunitski uporniki, povezani s frakcijami Al Kaide, se med šiitskimi verniki veča strah, da bo Irak vnovič preplavil krvavi val sektaškega nasilja, ki je med letoma 2006 in 2007 v državi terjal na tisoče življenj.
Mrtve še preštevajo
V nizu eksplozij in desetih bombnih napadih je v Bagdadu umrlo vsaj 32 ljudi, tarča napadov pa so bile med prometno konico prav šiitske soseske. Napadli so tudi policijske patrulje, naključne mimoidoče in ljudi, ki so se zbirali pred trgovinami.
V eksploziji avtomobila bombe v središču prestolnice je umrlo najmanj devet ljudi, 27 pa je bilo v toči šrapnelov in stekla ranjenih, poroča Reuters. Na območju sta nato počili vsaj dve bombi, ki sta terjali še vsaj eno žrtev. Kot je potrdila policija, so očividci našteli v soseski Karral vsaj štiri uničene avtomobile, ki so bili prerešetani s šrapneli in poškropljeni s krvjo žrtev.
V vsaj treh bagdadskih soseskah, kjer živijo pretežno šiiti, je bilo ubitih devet policistov, eksplozija avtomobila bombe v severozahodni soseski Kadimija pa je vzela še šest življenj. V mešani soseski Mansour so bili tarča bombne eksplozije policisti, dva pa sta v napadu podlegla poškodbam. Dve bombi, postavljeni ob strani ceste, sta nato ranili še dva mimoidoča in ranili devet ljudi v šiitski soseski Doura. Nato je razgnalo tudi avtomobil v mestu Balad severno od Bagdada, v napadu pa je umrlo sedem ljudi, 33 pa je bilo ranjenih.
Več kot ducat eksplozij je pretreslo tudi Mosul, Kirkuk in številna druga mesta, žrtve napadov pa so bile predvsem policijske enote. Varnostne sile in šiitske soseske so cilji, ki so jih pogosto napadali sunitski uporniki, zato so iraške oblasti prepričane, da bi lahko te skupine s sektaškim nasiljem zanetile še večja trenja, ki so v Iraku po odhodu Američanov domala vsakodnevna stalnica.
Po odhodu ameriške vojske prepad med sektaši vse globlji
Nasilje je izbruhnilo po več tednih zatišja, ko je že kazalo, da je šiitski premier Nuri al Maliki s sunitskimi voditelji le dosegel dogovor in razrešil politično krizo, ki je zajela Irak po umiku ameriških sil.
Sunitski uporniki so se medtem povezali z Al Kaido in so zmožni izpeljati tudi večje in obširnejše napade na vladne cilje in s tem pokazati, da premier Maliki ne more zagotoviti miru in varnosti v državi.
Napetost se je zmanjšala, ko so se poskušali sunitski, šiitski in kurdski pogajalci dogovoriti za rešitev, ki bi popeljala državo iz krize, a je pred tednom sodni svet po pregledu 150 napadov odločil, da so jih zakrivili odredi smrti, ki ostajajo zvesti sunitskemu podpredsedniku Tariku al Hašemiju. Maliki je decembra ukazal njegovo aretacijo, Hašemi pa se je zatekel v Kurdistan in vse navedbe zavrnil kot poskus eliminacije Malikijevih nasprotnikov.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.