V kolikor države ne bodo izvedle reform na področjih zaposlovanja, pokojninskega sistema in priseljevanja, povezavi do leta 2050 grozi znižanje bruto družbenega proizvoda (BDP) za 0,4 odstotke, za pokojnine bi morale države odvajati 28 odstotkov svojega BDP, pri tem pa bi proračunski primanjkljaji v povprečju dosegli 7 odstotkov BDP. Posledice tega bodo seveda vse višji proračunski primanjkljaji in počasnejša gospodarska rast, opozarjajo bankirji in dodajajo, da se utegne gospodarska moč EU v svetu prepoloviti. Njen delež v svetovni proizvodnji bo v odsotnosti potrebnih reform padel iz 18 na 10 odstotkov, delež ZDA pa se bo povečal s 23 na 26 odstotkov.
Kot možno rešitev poročilo predlaga več priseljevanja, saj bo mogoče le na takšen način financirati naraščajoče izdatke za socialno in pokojninsko zavarovanje. Bankirji pri tem priporočajo posnemanje ZDA, saj en odstotek več priseljevanja pomeni odstotek in pol hitrejšo gospodarsko rast. Ob tem se bodo morali zaposleni sprijazniti s tem, da bodo dlje delali.
