Senat je z 90-imi glasovi za in devetimi proti odobril ustanovitev ministrstva za domovinsko varnost, ki bo združevalo 22 različnih ministrstev in agencij s prek 170 tisoč zaposlenimi.
Bush je pozdravil sprejem zakona v senatu z besedami, da gre za zgodovinski in pogumen korak naprej za zaščito Američanov, ki bo ZDA pomagal pri soočenju s teroristično grožnjo. Kot iz ZDA za 24ur poroča naša dopisnica Marijana Podhraški, je ameriški senat potrdil predlog zakona, s katerim bodo v lahko oblikovali takoimenovano "Bushevo institucijo" - ministrstvo za domovinsko varnost. Predlagatelj zakona, s katerim bodo izboljšali varnost in preprečili terorizem, je ameriški predsednik George Bush.
Ustanovitev novega ministrstva so po lanskoletnem 11. septembru sicer prvi predlagali demokrati, takoj za tem pa jim je predsednik Bush prevzel idejo in predstavil oblikovanje institucije, ki bi združevalo in usklajevalo delo dosedaj ločenih služb. Medtem ko je kongres – kjer imajo večino republikanci – zakon takorekoč takoj sprejel, je demokratska večina v senatu oklevala, ker je skušala zagotoviti boljšo zaščito za uslužbence. Kaže pa, da so Busheve obtožbe, da jim gre bolj za pravice delavcev kot za varnost državljanov, pripomogle k podpori zakonu.
Po novembrskih volitvah - na katerih so zmagali republikanci - je ustanavljanje ministrstva dobilo nov zagon in pogajalci Bele hiše ter kongresa so se dogovorili, da se bo morala administracija vsaj pogajati s sindikati, preden bodo delavci leteli na cesto in v primeru nesoglasij uporabiti mediacijo. Kljub temu pa je zadnja beseda ostala Bushu. Predstavniški dom je nato minuli teden brez težav sprejel svoj predlog, v katerega pa so republikanci vključili vrsto določil, ki po trditvah demokratov nimajo nobene zveze z nacionalno varnostjo, ampak so namenjeni plačilu dolgov republikanskim donatorjem.
Kaže, da zakon ni namenjen zgolj večji varnosti
Iz izvirnega predloga Bele hiše, ki je obsegal 35 strani, je v predstavniškem domu nastal dokument na 484 straneh. Ta določila so po delnem kompromisu glede pravic delavcev ponovno ogrozila sprejem predloga zakona v senatu, saj so se nad tako razprodajo časti zgrozili tudi nekateri republikanci.
Med spornimi določili je prepoved vlaganja tožb proti farmacevtskim podjetjem, ki bi proizvedla pomanjkljiva cepiva proti biološkemu orožju, ta prepoved pa celo velja za nazaj. Republikanci pravijo, da je to potrebno, ker si drugače nihče ne bo upal izdelovati cepiv, demokrati pa jih sprašujejo, ali je morda bolje pobijati svoje ljudi s pomanjkljivimi cepivi in olajšati delo teroristom. Drugo sporno določilo je še bolj prozorno, saj odpravlja prepoved sklepanja poslov med administracijo in podjetji, ki so svoj sedež preselila v tujino, da bi se izognila plačevanju davkov (t.i. off shore podjetja). Tretje sporno določilo pa je imenovanje teksaške Univerze A&M za ekskluzivnega izvajalca vladnih raziskav na področju domovinske varnosti. To sta si izborila Teksačana kongresnik Tom DeLay in senator Phil Gramm, ki se prihodnje leto odpravlja v pokoj.
Demokrati so predlagali amandma, ki bi omenjena in nekatera druga določila črtal iz predloga zakona. Vodja senatnih republikancev Trent Lott je dejal, da se z nekaterimi določili tudi sam ne strinja, vendar jih ne morejo spreminjati, ker bi bil potem senatni predlog bistveno drugačen od tistega v predstavniškem domu. V tem primeru bi morali predstavniki obeh domov pripraviti konferenco in zgladiti razlike, kar bi sprejem zakona zavleklo v prihodnje leto.
Kongres potrdil predlog zakona o zavarovanjih v primeru terorizma
Ameriški senat je s 86 glasovi za in 11 proti sprejel tudi zakona o garancijah zvezne vlade za izplačilo zavarovalniških odškodnin v primerih terorističnih napadov. Predstavniški dom je svoj predlog potrdil že minuli teden, predsednik ZDA George Bush pa je v vnaprej pripravljeni izjavi sporočil, da ga bo z veseljem podpisal. Zvezni proračun bo jamčil za izplačilo do 100 milijard dolarjev zavarovalniških odškodnin na leto po morebitnih terorističnih napadih, zakon pa bo veljal za tri leta.
Teroristični napadi 11. septembra 2001 so sprožili zahteve po izplačilu skupaj 40 milijard dolarjev odškodnin in zavarovalnice so se odločile, da v prihodnje brez pomoči škode v primeru terorističnih napadov ne bodo krile. Zaradi tega so zastale novogradnje, nezanesljivost pa je negativno vplivala na celotno gospodarstvo ZDA. Po zakonu bo proračun pomagal zavarovalnicam, če bodo zahtevki za odškodnine presegli skupaj 10 milijard dolarjev na leto. Če bo vsota presegla 100 milijard dolarjev pa se bo kongres ponovno odločal, kaj storiti s presežki.
