Skoraj vse tekoče ankete kažejo, da se večini Američanov 87 milijard zdi pretirana vsota. Busheva prošnja za 87 milijard dolarjev je vse bolj nerodna tudi za republikance, ki bodo morali prihodnje leto spet pred volivce, saj so demokrati uspeli močno spolitizirati to vprašanje. Med večino politikov obeh glavnih strank vlada soglasje, da je potrebno, ne glede na to, ali je bila vojna upravičena ali ne, stabilizacijo Iraka pripeljati do konca. Demokrati bodo večinoma podprli Bushevo prošnjo, ker gre za denar, namenjen predvsem njihovim vojakom, vendar so hkrati uspeli opozoriti javnost na ogromne stroške Busheve pustolovščine, kot je iraško operacijo označil vodilni demokrat v odboru za razdeljevanje proračunskih sredstev Robert Byrd iz Zahodne Virginije.
Predsednik senatnega odbora Ted Stevens z Aljaske se je izrekel za hitro sprejetje predloga in proti sredstvom v obliki kreditov, njegov republikanski kolega Arlen Specter pa je menil, da morda ne bi smeli kar tako dati stran 20 milijard dolarjev. Byrd je med razpravo dejal, da je Bush zapravil dobro voljo zaveznikov in zdaj od senata zahteva, da vrže denar v luknjo, ki jo je sam skopal sebi in mednarodni skupnosti. Drugi spet opominjajo, da ima njihov proračun ogromen primanjkljaj in da denar potrebujejo sami za ceste, zdravstvo in še kaj.
Denar za uničeni Irak jim gre stežka iz rok
Medtem ko demokrati puščajo pri miru 65,6 milijarde dolarjev, namenjenih za ameriške vojake v Iraku (gre za 51 milijard), Afganistanu (11 milijard) in v vojni proti terorizmu drugod po svetu (3,6 milijarde), pa zavlačujejo z osredotočanjem na podrobnosti porabe 20,3 milijarde dolarjev za obnovo Iraka. Kaže, da bo del teh sredstev Irak dobil v obliki kredita, ki ga bo odplačeval z nafto. Administracija temu ostro nasprotuje, saj bi bil to smrtni udarec trditvam, da so šli v Irak za osvoboditev iraškega ljudstva in ne zaradi nafte. Zadnje razkritje televizije Fox pravi, da so morda iraški znanstveniki zavajali svojega voditelja Sadama Huseina in mu lagali, da programi razvoja orožij dobro potekajo.
Demokrati so se ukvarjali s podrobnostmi, kot je predlog za porabo 20 milijonov dolarjev za učenje Iračanov osnov podjetništva, pri čemer bi mesečni tečaj za enega novopečenega podjetnika stal 10.000 dolarjev. Opozarjali so tudi na stroške vzpostavljanja iraških poštnih številk, smetarske službe v Bagdadu in podobno.
Senatorji so potrdili amandma demokrata Patricka Leahyja o uvedbi kazenskih sankcij za vojne dobičkarje ter posebej poudarili, da se iz ameriških sredstev niti dolarja ne sme porabiti za odplačilo iraških dolgov Iraka iz časov prejšnjega režima. Senatorji so še predvideli 32 milijonov dolarjev mestu New York za povračilo stroškov, ki jih je imelo z zavarovanjem tujih diplomatov v zadnjih dveh letih. Dodali so tudi 300 milijonov dolarjev za neprebojne jopiče za ameriške vojake ter razpisali nagrado v višini dveh milijonov dolarjev za prijetje osebe, ki je najbolj odgovorna za vojne zločine v afriški državi Sierra Leone. S tem so verjetno mislili na nekdanjega predsednika Liberije Charlesa Taylorja, ki je trenutno v izgnanstvu v Nigeriji.