Šešelj se ni hotel izreči, ali se bo zagovarjal kot nedolžen, saj, kot pravi, še ne razume vseh podrobnosti obtožnice. Od sodišča je tako zahteval, naj mu naglas preberejo 30 strani dolg dokument. Kot je povedal, se bo izrekel v roku 30-ih dneh, a le v primeru, da mu bo »tožilstvo v tem času razložilo pomen delov obtožnice, ki ji ne razume«.
Šešelj, sicer doktor prava, je pred nemškim sodnikom Wolfgangom Schomburgom pojasnil, da bo morebiti kdaj zaprosil za pomoč kakega svetovalca ali pomočnika, "vendar pa ne bo nikoli kdorkoli govoril namesto njega". Na Šešljevo željo so morali nato prebrati celotno obtožnico proti njemu.
"Nerazumljiva" obtožnica Šešelja bremeni tudi zločoinov proti človečnosti
Haaško sodišče je obtožnico proti Šešlju vložilo 14. februarja, v njej pa ga bremeni vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, ki naj bi jih on in njegovi pripadniki prostovoljcev iz vrst SRS v letih 1991 in 1992 storili nad Hrvati in Muslimani na Hrvaškem, v BiH in v Vojvodini. Bremenijo ga tudi sistematičnega preganjanja, množičnih ubojev, protizakonitih odvzemov prostosti in uničevanjem premoženja. Šešelj je v osmih točkah obtožnice obtožen zločinov proti človečnosti, v šestih točkah pa kršitev vojnega prava in običajev.
Na sojenju Miloševiču nastopil ameriški diplomat Herbert Okun
Na sojenju nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je danes pričal Herbert Okun, namestnik posebnega odposlanca generalnega sekretarja Združenih narodov v času vojne na Hrvaškem med letoma 1991 in 1992. Okun bo med pričanjem, ki bo trajalo predvidoma do petka, spregovoril predvsem o dogajanju v času vojn na Hrvaškem in v BiH.
Okun je med današnjim nastopom pred haaškim sodiščem spregovoril o dogajanju med letoma 1991 in 1992. V tem obdobju je namreč kot namestnik posebnega odposlanca generalnega sekretarja ZN Cyrusa Vancea sodeloval na najpomembnejših sestankih z Miloševićem, vodilnimi predstavniki jugoslovanske ljudske armade (JLA), zveznih oblasti in predstavniki Srbov, na katerih so razpravljali o prekinitvi ognja na Hrvaškem in namestitvi mirovnih sil ZN.
Okun je na omenjenih sestankih pripravljal zapiske, ki jih je Vance kasneje uporabil pri pripravi poročil generalnemu sekretarju ZN. Devet zvezkov teh zapiskov so uporabili kot dokaz na sojenju Miloševiću.
Okun je v zvezi s sestanki, o katerih je naredil zapiske, potrdil, da je imel nekdanji jugoslovanski predsednik dejanski nadzor nad JLA in okrnjenim predsedstvom. Po Okunovih besedah je bil Milošević zagotovo človek, ki je nadziral stvari. Sodnik Richard May je pri tem pripomnil, da kaj takšnega ni še nihče tako jasno izjavil.
Okun je tudi opisal, kako je Milošević na sestanku 18. novembra 1991 sprejel Vanceov predlog za namestitev sil ZN na Hrvaškem, pri čemer je prevzel obveznosti tudi v imenu JLA, srbskih paravojaških sil in lokalnih srbskih oblasti. "O predstavnikih Srbov na Hrvaškem, Milanu Babiću in Goranu Hadžiću, pa je Milošević dejal, da ne bosta predstavljala nobenih težav v zvezi z mirovno operacijo," je še dejal ameriški diplomat.
Ameriška priča je v svojem nastopu spregovorila tudi o umiku Srbije s konference Evropske skupnost o Jugoslaviji oktobra 1991 in zavrnitvi mirovnega načrta predsedujočega konferenci, lorda Carringtona. "To je bil težak udarec konferenci in znak, da si le Srbija želi nadaljevati vojno," je med drugim še povedal Okun.
