Šešelj, ki ga obtožnica haaškega sodišča bremeni vojnih zločinov na Hrvaškem, v BiH in Vojvodini, je kot pogoj za pričevanje navedel snemanje pogovora s srbskimi preiskovalnimi organi z video kamero in da sam dobi posnetek, s čimer želi preprečiti manipulacije oblasti v Beogradu z vsebino tistega, kar bo povedal.
Vlada SČG je zaprosila haaško sodišče, naj njenim preiskovalnim organom omogoči zaslišanje Šešlja, ki je osumljen sodelovanja pri sovražnih dejavnostih in atentatu na Đinđića. Voditelja srbskih radikalcev naj bi zaslišal sodnik iz Beograda ob navzočnosti Šešljevega odvetnika.
Obtožnica tožilstva haaškega sodišča bremeni Šešlja sodelovanja pri skupnih zločinskih dejavnostih v obdobju od 1991 do 1995, katerih namen je bil trajna razselitev nesrbskih prebivalcev z velikih območij v BiH in na Hrvaškem, ki bi bila nato pripojene novi srbski državi, kot tudi z ozemlja Vojvodine. Osem točk obtožnice ga bremeni zločinov proti človečnosti, vključno s pregonom, umori, protizakonitim zapiranjem ljudi, mučenji in deporatacijami, po šestih točkah obtožnice pa je osumljen kršitve zakonov in običajev vojskovanja.
