Tujina

Sestanek pogodbenic Rimskega statuta

New York/London, 03. 09. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Na sedežu Združenih narodov se bo danes začel prvi sestanek držav pogodbenic <A HREF=http://www.un.org/law/icc/ target=_blank>Rimskega statuta</A>, ki je začel veljati 1. julija in na podlagi katerega je bilo ustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče. Sestanka se udeležuje tudi slovenska delegacija.

Na sklepnem zasedanju 10. septembra bo sodelujoče nagovoril generalni sekretar ZN Kofi Annan
Na sklepnem zasedanju 10. septembra bo sodelujoče nagovoril generalni sekretar ZN Kofi Annan FOTO: Reuters

Slovenska delegacija se udeležuje sestanka pod vodstvom slovenskega veleposlanika v ZDA in stalnega predstavnika pri Združenih narodih Romana Kirna. V delegaciji pa so še Meta Bole, Eva Tomič, Andreja Lang in Ondina Blokar.

Predstavniki pogodbenic bodo na sedemdnevnem srečanju sprejeli proračun za prvo finančno obdobje, dogovorili pa naj bi se tudi o postopkih imenovanja in izvolitve sodnikov, tožilcev in njihovih namestnikov.

Sodišče bo začelo delovati prihodnje leto

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je prvo stalno mednarodno sodišče, pred katerim bodo lahko sodili storilcem genocida, zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov in agresije. Pristojno bo za zločine, storjene po 1. juliju letos, predvidoma pa bo začelo delovati šele prihodnje leto, ko se bodo države pogodbenice dogovorile o načinu izvolitve 18 sodnikov in glavnega tožilca.

Novemu mednarodnemu sodišču, ki je po mnenju nekaterih najpomembnejši mednarodnopravni instrument od sprejetja Ustanovne listine ZN, ostro nasprotujejo ZDA, ki s skušajo zagotoviti imuniteto svojih državljanov pred sodiščem. Rimski statut je podpisalo 139 držav, ratificiralo pa 78, med njimi tudi Slovenija.

Velika Britanija razkrila svoje načrte

Britanska vlada je predlog pripravila pred jutrišnjim srečanjem pravnih strokovnjakov članic EU v Bruslju, ki bodo preučili posledice sklepanj morebitnih dvostranskih sporazumov o neizročanju ameriških državljanov.

Velika Britanija je po poročanju britanskega časnika Financial Times članicam Evropske unije ponudila v premislek predlog za kompromis z ZDA v zvezi z ICC. Po poročanju Financial Timesa britanska vlada predlaga, naj ZDA 98. člena pogodbe o ICC ne uporabljajo za preprečevanje izročanja njenih državljanov. Člen po njihovem mnenju tako ali tako zadeva le osebe, ki bi jih na sodišče poslale ZDA same. London pri tem opozarja, da dvostranski sporazumi o neizročanju ameriških državljanov ne smejo delovati recipročno. Kot podpisnica Rimskega statuta se Velika Britanija s takšnimi vzajemnimi izvzetji ne more strinjati, še povzema Financial Times.

Britanski predlog časovno sovpada z novimi ameriškimi grožnjami o umiku ameriških vojakov iz mednarodnih mirovnih enot, če države podpisnice statuta ne bodo sklenile tovrstnih dvostranskih sporazumov z ZDA. Te so z Washingtonom doslej že podpisali Izrael, Romunija, Tadžikistan in Vzhodni Timor. Evropska komisija meni, da gre za kršenje pogodbe o nastanku sodišča, članice Evropske unije pa enotnega stališča še niso zavzele. Za podlago pri usklajevanju za morebitno skupno stališče bo služilo mnenje, ki naj bi ga izvedenci zavzeli v sredo.

Potekel rok za prijavo na razpis za sodnika ICC

Na razpis za mednarodno kazensko sodišče naj bi se prijavila ustavna sodnica Mirjam Škrk
Na razpis za mednarodno kazensko sodišče naj bi se prijavila ustavna sodnica Mirjam Škrk FOTO:

Opolnoči se je iztekel tudi rok za prijavo za potencialne sodnike Mednarodnega kazenskega sodišča. Predstavnik za odnose z javnostmi slovenskega ministrstva za pravosodje Franc Stanonik je povedal, da so do ponedeljka na ministrstvu prejeli le eno prijavo. Časnik Večer pa danes neuradno navaja, da naj bi prijavo vložila članica ustavnega sodišča Mirjam Škrk. Ker se je rok za prijavo iztekel opolnoči, bo točno število prijavljenih znano konec tega tedna, predvidoma v četrtek.

Na razpis pravosodnega ministrstva so se lahko prijavili diplomirani pravniki, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev na sodniško mesto vrhovnega sodnika ali sodnika ustavnega sodišča. Prijave, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, bo ministrstvo posredovalo predsedniku republike, ki se bo po pridobitvi mnenja vlade in sodnega sveta opredelil do prijavljenih kandidatur ter jih posredoval v izvolitev državnemu zboru.