Z očetovim avtomobilom, parkiranim pred hišo, se je podal na pot in hrabro brez težav prevozil okoli 60 kilometrov sem in tja, preden ga je malo pred uvozom na bolj prometno cesto bolj kot ne po naključju ustavila prometna policija.
Seveda so takoj sprožili preverjanje in ugotovili, da je sicer zgledni družinski oče še vedno spal na kavču, saj je krepko zadremal, ko se je vrnil z nočnega poleta, mama pa je bila v službi.
Na številna vprašanja, kako je nadobudnežu uspelo prevoziti toliko kilometrov brez vsake praske in zakaj se je odpeljal z avtom, je Christian odvrnil, da je počel pač tako, kot je videl početi očeta, da si je vse primerno podstavil z blazinami in da to ni bilo nič težkega, pa še po vročini se mu ni ljubilo pešačiti. Dodal je še, da je sicer vprašal očeta za dovoljenje, pa je ta le nekaj zamrmral in spal dalje.
Konec dober, vse dobro, nikomur se ni nič zgodilo, le mali Christian je ostal brez sladkarij. O tem, kako je z očetom obračunala mama, ni podatkov.
Christian je pač želel zapraviti svoj privarčevani denar, a tu se poraja večna dilema – koliko žepnine je primerno nameniti otrokom, kako jo porazdeliti, da bo prav in da ne bo preglasnega pritoževanja? Ponujamo nekaj izhodišč in dobrih nasvetov!
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.