Sile afganistanskega opozicijskega Severnega zavezništva so po eni uri boja prebile frontno črto severno od Kabula in zavzele območje mesta Karabag, ki je kakih 30 kilometrov oddaljeno od prestolnice, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal eden od predstavnikov protitalibanskih sil. General Baba Jan, eden izmed poveljujočih Severnega zavezništva pred Kabulom, je za Reuters povedal, da so njihove enote prodrle pet kilometrov naprej od letališča kabulskega letališča Bagram. Letališče se nahaja kakih 25 kilometrov severno od Kabula. Zasedli so tudi neko vasico v okolici samega mesta. Medtem ko opozicija nadaljuje ofenzivo proti talibanom na več frontah, je ameriško letalstvo ustavilo bombardiranje, je povedal tiskovni predstavnik Severnega zavezništva in dodal, da načrtujejo hiter prodor do vhoda v prestolnico Kabul.
Severno zavezništvo po lastnih navedbah nadzoruje skoraj celotno območje planote Šomali, severovzhodno od prestolnice Kabul, na poti proti Kabulu pa skoraj ni več nobene večje ovire. Po njegovih besedah bodo opozicijske sile še danes dosegle obrobje Kabula, vendar vanj ne bodo vstopile. "Najprej bomo preverili, ali je potrebno napotiti policijske sile, vendar vojska v prestolnico ne bo vstopila", je potrdil opozicijski vojaški poveljnik Besmilah.
Po navedbah očividcev v Kabulu danes zvečer ni bilo mogoče videti talibanskih borcev. Ulice so bile zapuščene, razen nekaj družin, ki so se odločile peš zapustiti afganistansko prestolnico. Talibanski veleposlanik v Pakistanu Abdul Salam Zaif je v Islamabadu sicer potrdil, da so afganistanske opozicijske enote okrepile napade proti Kabulu, vendar so talibani napredovanje ustavili in še vedno nadzorujejo prestolnico, je še poročala agencija AFP.
Po poročanju afganistanske tiskovne agencije AIP so enote Severnega zavezništva, potem ko so v petek zasedle strateško mesto Mazar-i-Šarif, doslej zavzele skoraj ves severni del Afganistana. Talibani so potrdili, da na severu države nadzorujejo le še pokrajini Kunduz in Herat. V ofenzivi severnega zavezništva na severu Afganistana naj bi talibani izgubili veliko ljudi, po podatkih iranske tiskovne agencije je v osvojenem mestu Kunduz še vedno obkoljenih okoli 15.000 talibanskih borcev.
Severno zavezništvo je po poročanju iranskega radia zavzelo mesto Herat. Podobne informacije so prišle z veleposlaništva afganistanske vlade v izgnanstvu v tadžikistanskem Dušanbeju. Sporočili so, da so enote Severnega zavezništva v ponedeljek prevzele nadzor nad mestom Herat na zahodu Afganistana, tako da Severno zavezništvo trenutno nadzoruje skoraj 40 odstotkov afganistanskega ozemlja, talibani pa so izgubili skoraj tretjino svoje vojaške moči. Padec Herata so po poročanju arabske televizije Al-Džazira talibanski viri padec pokrajine in mesta Herat zanikali. "Podatki o padcu mesta so brez osnove, saj so talibanski položaji v tej pokrajini trdni," so povedali talibanski vojaški viri. Talibani poudarjajo, da se v okolici Herata spopadajo z enotami Severnega zavezništva. Zavzetja mesta Herat doslej še niso potrdili neodvisni viri. Mesto na zahodu države je strateškega pomena, saj leži ob glavni cesti do prestolnice talibanskega režima Kandahar na jugu Afganistana.
Po poročanju arabske televizije Al-Džazira je Severno zavezništvo v noči na ponedeljek zavzelo vse talibanske položaje na fronti severovzhodno od mesta Šarataj v pokrajini Tahar, pa tudi mesto Bamijan v osrednjem delu države. V omenjenem mestu so talibani v začetku leta porušili dva kipa bude iz 4. in 6. stoletja, ki sta bila po prepričanju talibanov v nasprotju z islamom. Po podatkih Severnega zavezništva so v rokah opozicije severne afganistanske pokrajine Samangan, Jauzjan, Sar-i-Pul, Tahar, Bamjan, Bamijan, Badgiz, Balh in Farjab.
Pakistan opozarja Severno zavezništvo
Pakistan je vnovič opozoril Severno zavezništvo, naj ne zasede Kabula, saj po mnenju oblasti v Islamabadu nobena skupina ne bi smela prevzeti nadzora nad prestolnico. "Administracija, ki bo zavladala v Kabulu, bi morala biti sprejemljiva za vse Afganistance," je poudaril tiskovni predstavnik pakistanskega zunanjega ministrstva Aziz Ahmed Han. Od začetka ameriških napadov na Afganistan si Pakistan prizadeva, da bi na oblast v sosednji državi prišla vlada, ki jo bodo lahko označili kot prijateljsko. Pakistan, ki simpatizira predvsem z etnično skupino Paštunov, se boji, da bi na oblast v Kabulu prišla administracija, sestavljena le iz Tadžikov, Hazarov in Uzbekov, treh poglavitnih etničnih skupin, zastopanih v Severnem zavezništvu. Talibani, ki jih je Pakistan dolgo podpiral, so večinoma Paštuni. Pakistanski predsednik Mušaraf je med nedeljskim srečanjem z ameriškim predsednikom Bushem ob robu 56. Generalne skupščine menil, da bo Severno zavezništvo v primeru zasedbe Kabula izvajalo podobne grozote, do katerih je prihajalo po odhodu sovjetskih enot. Kabul naj bi postal demilitarizirano območje, o čemer naj bi obstajalo popolno soglasje znotraj mednarodne protiteroristične koalicije. Mušaraf je še poudaril, da je sedaj nujno potrebno, da se proti talibanskemu režimu dvignejo tudi etnične skupine na jugu Afganistana. Pri tem je še menil, da bi nenehno prodiranje Severnega zavezništva ogrozilo ne le Kabul, marveč bi lahko etnično skupino Paštunov na jugu države pripravilo do tega, da se pridružijo talibanom. Z ameriškim predsednikom sta se tudi strinjala, da mora biti nova vlada v Afganistanu oblikovana v skladu z željami vseh etničnih skupin.
Prve žrtve med novinarji
Na severu Afganistana so v nedeljo zvečer umrli trije tuji novinarji, med njimi en Nemec in dva Francoza. Po poročanju avstralskega časnika Sydney Morning Herald so novinarji padli v zasedo talibanov, medtem ko so spremljali opozicijske borce v pokrajini Tahar. Umrli so, potem ko je granata zadela njihov oklepni transporter. Francoski predsednik Jacques Chirac in premier Lionel Jospin sta že izrazila sožalje svojcem 34-letne novinarke Radio France International Johanne Sutton in 31-letnega novinarja radia RTL Pierra Billauda. Nemški tednik Stern je potrdil, da je na severu Afganistana umrl njihov poročevalec, 40-letni neodvisni novinar Volker Handloik. Poleg njih naj bi umrlo tudi nekaj pripadnikov Severnega zavezništva.
Trojica ubitih novinarjev je bila del skupine šestih novinarjev, ki so skušali preveriti informacije, da so talibani zgubili mesto Talokan. Pierre Billaud je poročal že iz Alžirije, Bosne in Kosova, v Afganistanu pa je bil komaj tri tedne. Suttonova je v preteklosti pokrivala konflikte na Kosovu, v Makedoniji in na Bližnjem vzhodu. Nemški novinar Handloik pa je bil v Afganistanu že od začetka oktobra. V zadnjih sedmih letih je nemški časopis Stern v podobnih okoliščinah izgubil že 4 novinarje.
Na ozemlju, ki ga nadzirajo enote afganistanskega Severnega zavezništva, naj bi bilo več sto tujih novinarjev.
V Afganistanu so tudi Belgijci
Po poročanju belgijskih medijev v tajni misiji v Afganistanu sodelujejo tudi belgijske posebne enote. Na pakistansko-afganistanski meji naj bi po poročanju flamskega časnika Het Belang von Limburg že dva tedna delovalo od 12 do 17 posebnih belgijskih enot, ki tesno sodelujejo z ameriškimi silami. Belgijski obrambni minister Andre Flahaut je omenjene podatke že zanikal. Uradni London je sicer v nedeljo prvič potrdil, da v okviru ameriških operacij v Afganistanu sodelujejo tudi britanski vojaki.
Hatami verjame v bin Ladnovo odgovornost
Iranski predsednik Mohamed Hatami je kot prvi visoki predstavnik Irana v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo CNN priznal možnost, da bi za teroristične napade na ZDA lahko bil odgovoren Osama bin Laden in njegova teroristična organizacija Al Kaida. Kot je dejal, se zdi, da so omenjeni, upoštevajoč različne dogodke, vpleteni v napade. "Na vprašanje, kdo je kriv za napade, je potrebno odgovoriti z dokazi. Dokazi verjetno obstajajo, vendar pa jih še nismo videli ali pa nam niso dostopni," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še dejal Hatami.
Putin o terorističnih grožnjah
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki bo danes odpotoval na vrhunsko srečanje z ameriškim kolegom Georgeom Bushem v ZDA, meni, da je "cilj teroristov dokopati se do orožja za množično uničenje", to pa po njegovih besedah zahteva novo usmeritev v mednarodnem vojaškem sodelovanju.
Kot je po poročanju ruske agencije Itar-Tass na srečanju z vojaškimi voditelji še dejal ruski predsednik, je analiza dogodkov pokazala, da so naravo novih groženj pravilno ocenili. "Terorizem grozi celotnemu sistemu strateške stabilnosti in vedeti moramo, da želijo teroristi pridobiti dostop do orožja za množično uničenje," je poudaril. "To dejstvo je zaskrbljujoče," je še menil, ob tem pa dodal, da je "bioterorizem že del realnosti". Ruski predsednik je ob tem menil, da vsi ti dogodki zahtevajo "novo definicijo prednostnih nalog obrambne politike, vključno z mednarodnim vojaškim in vojaško-tehničnim sodelovanjem," tako držav protiteroristične koalicije, kot tudi ostalih.
Preobrat v Afganistanu?
Ameriški državni sekretar Colin Powell in pakistanski predsednik Pervez Mušaraf sta v včerajšnjih ločenih pogovorih za ameriško televizijsko mrežo NBC glede razmer v Afganistanu menila, da pomenijo dogodki v minulem tednu in opozicijsko zavzetje strateško pomembnega mesta Mazar-i-Šarif na severu Afganistana preobrat. Powell je ocenil, da se razmere za talibane slabšajo na vseh področjih, medtem ko je Mušafar menil, da bo talibanski režim v Afganistanu padel še pred začetkom zime. Powell je ob tem še izrazil upanje, da opozicijske sile ne bodo zavzele prestolnice Kabul, preden bodo našli politično rešitev za delitev oblasti po padcu talibanskega režima.
