Družina s Shamimo še ni bila v stiku, mama prosi za usmiljenje

Mama Shamime Begum, angleške najstnice, ki se je pred širimi leti v Siriji pridružila Islamski državi, uradni London prosi, naj še enkrat premisli odločitev o odvzemu državljanstva njeni hčerki. Naredite to kot dejanje usmiljenja, piše v pismu, ki ga je v njenem imenu na notranje ministrstvo naslovil družinski odvetnik. 

19-letna Shamima se je v Siriji poročila z nizozemskim pripadnikom te skrajne skupine in mu rodila tri otroke, a so žal vsi umrli. Zadnji, sinček Jarrah je minuli teden podlegel pljučnici, star manj kot tri tedne.

Na britansko vlado, predvsem pa na notrajnega ministra Sajida Javida so zaradi tragičnega dogodka, ki bi ga bilo moč preprečiti, leteli ostri očitki. Deček je bil namreč britanski državljan, zato bi morali po prepričanju kritikov narediti več, da bi mu zagotovili ustrezno zdravstveno oskrbo. V Londonu na kritike odgovarjajo, da je vsaka smrt otroka tragična in da so ljudem ves čas svetovali, naj ne potujejo na območja konfliktov v Siriji. 

Od leta 2015, ko se je skupaj s š dvema prijateljicama vkrcala na letalo za Carigrad, od koder so pot nadaljevale čez mejo v Sirijo, o njej ni bilo znano nič, dokler je prejšnji mesec v begunskem taborišču na severu Sirije ni odkril dopisnik Timesa. V prvem intervjuju mu je povedala, da ne obžaluje odhoda k Islamski državi in se tudi ni ogradila od njihovih zločinov, kar je številne njene rojake močno razjezilo. Še posebej, ker je našla opravičilo tudi za napad na koncertu Ariane Grande v Manchestru. 

A njena mama prek odvetnika sporoča, da dekle najbrž ni vedelo, kaj govori. "Močno dvomimo, da je bila Shamima v stanju, da bi lahko sprejela racionalne odločitve," piše v pismu. Družina, ki je s podobnim pozivom že poskušala, ko je bil Jarrah še živ, a ni uspela, dodaja, da s Shamimo še niso bili v stiku, jih pa zelo skrbi za njeno zdravje in varnost. Odgovor pričakujejo v 24 urah.  

Ko so jo našli, je bila Shamima Begum v devetem mesecu nosečnosti v begunskem taborišču, kjer primanjkuje tudi najbolj osnovnih življenjskih dobrin. Po besedah dopisnika BBC Quentina Sommervilla, ki razmere tam opisuje kot "strašne", nimajo niti dovolj hrane, niti dovolj šotorov, niti dovolj odej. Ponoči se temperature spustijo do treh ali štirih stopinj, ogrevanja, da bi bili vsaj otroci na toplem, pa ni. V treh mesecih je na poti v taborišče ali v taborišču umrlo več kot sto ljudi, dve tretjini sta bili mlajši od petih let.