Ši Džinping: Tajvan se mora in se tudi bo združil z veliko Kitajsko

Kitajski predsednik in vodja tamkajšnje partijske stranke Ši Džinping je v svojem prvem nagovoru v letu 2019 izpostavil, da se Tajvan "mora in se tudi bo" združil z veliko Kitajsko. Demokratična otoška država je uradno sicer še vedno del kitajskega ozemlja, ločeno upravo pa imata od leta 1949.

Izjava je dvignila veliko prahu, čeprav je Džinping obenem ponovil, da se bo Peking prizadeval za mirno združevanje "dveh sistemov v eni državi". Hkrati je opozoril, da si Kitajska pridržuje pravico do uporabe sile. "Vsi na Tajvanu morajo sprejeti dejstvo, da bi samostojnost na Tajvanu povzročila veliko katastrofo," je dejal.

"Želimo ustvariti širok prostor za mirno združitev, vendar ne bomo pustili prostora za kakršne koli separatistične dejavnosti," je opozoril Ši v govoru, ki je bil namenjen 40. obletnici sporočila Tajvanu leta 1979, v katerem je Peking pozval k združitvi in koncu vojaških konfrontacij. Združitev bi po navedbah kitajskega predsednika Tajvanu zagotavljala varovanje njegovih interesov in blaginje.

Tajvan: Nikoli ne bomo sprejeli načrta o dveh sistemih v eni državi

Tajvanska predsednica Tsai Ing-wen je v odzivu na novinarski konferenci dejala, da Tajvan nikoli ne bo sprejel kitajskega načrta o dveh sistemih v eni državi. Kot je dejala, Tajvan tudi nikoli ni dal t. i. soglasja o načelu "ene Kitajske" iz leta 1992 oz. si ga razlaga drugače kot Kitajska.

Izrazila je željo po dialogu, pri čemer morajo politična pogajanja med vladama potekati ob nadzoru in z vedenjem ljudstva. Se pa Tajvan po njenih besedah ni pripravljen odreči svoji suverenosti ali sklepati kompromisov glede avtonomije.

Že v novoletni poslanici dan pred tem obtožila Kitajsko, da izkorišča demokracijo na Tajvanu za vmešavanje v njegovo politiko in družbo. Vmešavanje Pekinga je po njenih besedah eden največjih izzivov, s katerimi se sooča otok.

Kot je dejala Tsaijeva, so novembrske lokalne volitve, na katerih je njena Demokratska napredna stranka (DPP) doživela hud poraz, pokazale, kako so Tajvanci ocenili delo njene stranke. "Toda to ne pomeni, da se nameravajo Tajvanci odreči svoji suverenosti ali popuščati pri avtonomiji," je nadaljevala.

Tsaijeva je po katastrofalnem rezultatu na volitvah, na katerih je DPP osvojila le šest od 22 mest in okrožij, opozicijska Nacionalistična stranka pa je zmagala v 15, odstopila s čela stranke.

"Na Tajvanu ljudi močno vznemirjajo lažne novice in napačne informacije, ki izvirajo iz Kitajske," je dejala predsednica in dodala, da bo vlada kmalu pripravila strategijo za boj proti temu pojavu.

Kritična je bila tudi do novoizvoljenih županov, ki so vzpostavili gospodarsko menjavo na lokalni ravni s kitajskimi mesti. To bi bilo po njenih besedah treba narediti na primeren način, ne pa na silo.

Tajvanska predsednica je še poudarila, da bi moral Peking spoštovati zavezanost Tajvancev do demokracije in znova vzpostaviti komunikacijo z otokom.

Kitajska, ki ima 23-milijonski Tajvan za del svojega ozemlja, je prekinila vso komunikacijo s Taipeijem junija 2016, mesec dni po tistem, ko je Tsaijeva prevzela predsedniški položaj.