Si Katalonci res želijo samostojnosti?

V 170 mestih v Kataloniji je danes potekal referendum, na katerem so lahko Katalonci podali svoje mnenje o tem, ali naj ta španska regija postane samostojna. Izid referenduma ne bo pravno zavezujoč, bo pa pokazal razpoloženje v regiji, ki si že dalj časa prizadeva za samostojnost.

Volišča so se odprla ob 9.00, zaprla pa ob 20. uri. Vprašanje, na katerega je lahko približno desetina od skupno 7,4 milijona Kataloncev odgovorila z "da" ali "ne", se je glasilo: "Ali se strinjate, da Katalonija postane socialna, demokratična in neodvisna država in članica Evropske unije?"

Med opazovalci tudi Sinn Fein

Referendum so spremljale skupine opazovalcev iz različnih regij, kjer si prav tako prizadevajo za neodvisnost ali odcepitev. Referenduma so se tako med drugim udeležili predstavniki Škotske nacionalne stranke, severnoirske katoliške stranke Sinn Fein, italijanske avtonomne pokrajine Južna Tirolska, francoskega otoka Korzika in kanadske province Quebec. Na referendumu so bili prisotni tudi politični predstavniki španskih avtonomnih pokrajin Baskije in Galicije.

V najmanjši katalonski vasi Sant Jaume de Frontanya je referendum potekal že v soboto, samostojnost regije pa je podprlo 18 od 21 registriranih volivcev.

Podoben referendum je potekal tudi že 13. septembra v kraju Arenys de Munt, na njem pa je sodelovalo 41 odstotkov od skupno 8000 tamkajšnjih prebivalcev. Med njimi jih je 96 odstotkov izrazilo podporo neodvisnosti te gospodarsko najmočnejše španske regije.

V regiji na severovzhodu Španije, ki ima svoj jezik in kulturo, referendume načrtujejo še v drugih mestih; v prestolnici Barcelona bodo lahko mnenje glede samostojnosti regije podali 28. februarja, v mestih Girona in Lleida pa 15. aprila prihodnje leto.

Referendum ni pravno zavezujoč

Referendum o samostojnosti ne bo pravno zavezujoč. V skladu s špansko ustavo ima namreč le zvezna vlada pravico razpisati obvezujoče referendume. Vlada v Madridu je lokalnim oblastem v Kataloniji celo prepovedala, da bi za ta referendum dale na razpolago svoje prostore ali sezname volivcev. Referendum tako organizira španska civilna družba, financirali pa ga bodo iz donacij. Volišča ne bodo v mestnih hišah, temveč v prostorih sindikatov ali Cerkve.

Do referendumov prihaja v času, ko Španija čaka na razsodbo španskega ustavnega sodišča o tem, ali je statut o avtonomiji Katalonije v skladu s špansko ustavo. Statut o avtonomiji, ki ga je leta 2006 najprej potrdil španski parlament, nato pa še Katalonci na referendumu, regiji zagotavlja politično in finančno avtonomijo od oblasti v Madridu. Predvideva tudi okrepitev katalonskega jezika, vendar pa na drugi strani enotnosti Španije ne postavlja pod vprašaj. Glavno jabolko spora predstavlja odstavek, ki določa, da lahko Katalonci sebe pojmujejo kot nacijo, katalonsko zastavo in himno pa priznava kot nacionalna simbola.

Podobne statute imajo tudi druge španske regije, vendar za Katalonijo in Baskijo velja večja samouprava kot za preostale.
Ob koncu Francove diktature leta 1975 je neodvisnost Katalonije podpiralo le pet odstotkov Kataloncev, danes pa jih je glede na študijo, ki jo je opravila regionalna vlada, za to okoli 20 odstotkov. Časnik La Vaguardia pa omenja izide neke druge raziskave, po kateri naj bi se za odcepitev Katalonije od Španije zavzemalo do 40 odstotkov Kataloncev.