Skrajni šiitski voditelj Moktada al Sadr je svoje vernike v mošeji Kufa nedaleč od Nadžafa pozval k nadaljevanju boja proti koalicijskim silam, četudi bi ga ubili ali aretirali.
Pred templjem imama Alija v Nadžafu pa je iraški borec Salah Jbouri izjavil, da ni pomembno, kje se bojujejo proti Američanom, ali v verskem središču šiitov ali pa v centru sunitov v Faludži. S tem je napovedal, da so se sicer nasprotniki v veri odslej pripravljeni združiti v boju proti okupacijskim silam. "Muslimanom, ki želijo častno braniti svojo deželo, bo vseeno, ali se borijo v Nadžafu ali Faludži, saj se borimo proti istemu nasprotniku," je pred svetiščem razložil sunitski borec Jbouri.
Do najhujšega razcepa med suniti in šiiti je sicer prišlo takoj po padcu režima Sadama Huseina, sploh potem, ko so suniti v Faludži začeli izvajati napade na koalicijske enote, saj je šiite zaskrbelo, da si s tem podporniki Huseina skušajo pridobiti moč in oblast, s katero so upravljali več desetletij. Do otoplitve odnosov med šiiti in suniti pa je prišlo kmalu potem, ko je na prizorišče stopil skrajni šiitski voditelj Muktada al Sadr in pred približno mesecem dni povzročil velik upor proti okupacijskim silam. Sedaj se oboji strinjajo, da je boj proti ZDA pomembnejši kot spori zaradi vere. "Okupatorji so prišli sem uničit islam. Mi smo eno ljudstvo in zato se bomo borili toliko časa, kolikor bo potrebno za to, da se bo islam spet povzpel," je povedal Haider Husein, šiitski borec.
Aretacije v primeru obglavljenega Nicholasa Berga
Iraška policija je aretirala štiri osumljence, povezane z obglavljenjem Američana Nicholasa Berga. Po besedah neimenovanega predstavnika iraške policije, gre za pripadnike nekdanje paravojaške iraške milice Fedajinov, zveste nekdanjemu iraškemu voditelju Sadamu Huseinu.
Skupino osumljencev so aretirali pred tednom dni na območju province Salahedin na severu Iraka, vodil pa jih je Huseinov nečak Jaser al Sabavi, ki pa ni bil med aretiranimi. Policija je akcijo izvedla na podlagi obvestila nekega ovaduha, ki pa so ga neznanci dan po aretaciji osumljencev ubili. Po besedah predstavnika iraške policije so osumljence aretirali, ko so prišli v neko hišo, kjer naj bi načrtovali več obsežnih oboroženih operacij. V hiši naj bi čakali še na petega, ki pa se je aretaciji izognil. Policija je sicer med akcijo zasegla večjo količino orožja in eksploziva.
Predstavnikom italijanskega Rdečega križa pa so danes v Bagdadu izročili posmrtne ostanke italijanskega državljana Fabrizia Quattrocchija, ki so ga minuli mesec ubili njegovi ugrabitelji. Quattrocchi je s še tremi Italijani delal v Iraku kot zasebni varnostnik, ko so jih 12. aprila v Bagdadu, medtem ko so se peljali s taksijem, ugrabili pripadniki iraške oborožene skupine Zelene brigade. Quattrocchija so kasneje usmrtili, njegovo smrt pa so tudi posneli. Po besedah predstavnika italijanskega Rdečega križa Fabrizia Centofantija so Quattrocchijevi posmrtni ostanki skorajda nerazpoznavni, ni pa Centofanti želel povedati, kdo jim jih je izročil.
V Karbali ubitih osem oseb
V Karbali je bilo v spopadih med iraškimi uporniki in ameriško vojsko ubitih osem iraških civilistov in snemalec arabske televizije Al Džazira.
Od začetka vojaškega posredovanja sil koalicije v Iraku je bilo ubitih že 27 novinarjev, od tega letos 14. Večino letošnjih žrtev nasilja med novinarji predstavljajo Iračani, ki so izgubili kar 12 poročevalcev.
So pa privrženci skrajnega šiitskega voditelja Moktade al Sadra izpustili španskega novinarja Frana Sevillo, ki so ga od danes zjutraj zadrževali v mošeji v Nadžafu. Španija je za izpustitev novinarja radia RNE vodila intenzivna diplomatska pogajanja, po besedah direktorja RNE Javierja Arenasa pa se Sevilla dobro počuti. Sevilla je že na poti v Bagdad, od koder se bo vrnil v domovino.
Sevilla je bil dve leti dopisnik iz Iraka, danes pa je poročal o odhodu zadnjih španskih vojakov iz oporišča v Divaniji, ki so ga predali ameriškim silam. Na poti v Nadžaf, kjer naj bi spremljal al Sadrovo petkovo protiameriško molitev, so ga šiitski skrajneži prestregli. Sevilla se je prek satelitskega telefona še uspel javiti studiu v Madridu, nato pa se je zveza prekinila.
Približno 2000 ljudi pa je na ulicah šiitskega svetega mesta Karbala protestiralo proti prisotnosti al Sadrove milice Mehdijeva vojska. Predstavniki velikega ajatole Alija al Sistanija so nosili transparente, na katerih je med drugim pisalo Karbala je mesto miru, položite orožje!, vzklikali pa so tudi "Ne, ne prelivanju krvi" in "Da, da mir".
Enota skoraj 200 ameriških vojakov pa je v mestu Kirkuk vdrla v al Sadrov urad v mestu in prijela več deset njegovih privržencev. Predstavnik urada Ismail Karim je povedal, da so ameriške sile prijele 17 ljudi in zasegle zgoščenke.
Kirkuk doslej ni bil prizorišče spopadov med šiitskimi milicami in koalicijskimi silami, ki že več dni potekajo v mestih v osrednjem in južnem Iraku.
Čalabi naj bi se okoriščal z obnovo Iraka
Ameriška revija Newsweek poroča, da so preiskave, ki so jih koalicijske sile izvedle na domu in v uradih člana sveta prehodne iraške Ahmeda Čalabija, del preiskave, ki jo je iraške oblasti že dalj časa izvajajo proti Iraškemu narodnemu kongresu. Obstaja namreč sum, da se je Čalabi poskušal ilegalno okoristiti z obnovo Iraka.
Čalabi je sicer po preiskavi v sporočil, da prekinja odnose z ameriško upravo v Iraku, potrdil pa je tudi preiskavo na svojem domu v Bagdadu in pristavil, da so se pri tem za las izognili spopadu z njegovimi varnostniki.
Prehodna vlada obsodila preiskave
Svet prehodne iraške vlade pa je na izrednem zasedanju soglasno obsodil preiskave, ki so jih ameriška vojska in iraški policisti v noči na četrtek izvedli na domu in v uradih člana sveta prehodne iraške vlade in predsednika Iraškega narodnega kongresa Ahmeda Čalabija. Kot je poudaril eden od petih predstavnikov Kurdov v svetu Mahmud Osman, so za preiskavami stali politični motivi. Osman je tudi obsodil, ker sveta prehodne iraške vlade niso predhodno obvestili o preiskavah.
Kot je povedal eden članov sveta Samir Al Askari, se bo v soboto delegacija sveta prehodne iraške vlade sestala z ameriškim civilnim upraviteljem v Iraku Paulom Bremerjem, da se "tovrstni incidenti ne bi več ponovili".
