Tiskovni predstavnik koalicijskih sil ni znal pojasniti vzroka eksplozij in streljanja v iraški prestolnici. O streljanju poročajo tudi iz Nasirije na jugu Iraka, potem ko so v mestu ves dan potekali spopadi med privrženci skrajnega šiitskega verskega voditelja Moktade al Sadra in italijanskimi pripadniki koalicijskih sil, v katerih je bilo ubitih najmanj deset ljudi, ranjenih pa je bilo 37 Iračanov.
Umrl prvi ukrajinski vojak
V spopadih med iraškimi vojaki v mestu Kut kakih 180 kilometrov južno od Bagdada je umrl ukrajinski vojak, pet pa je bilo ranjenih.
Ukrajinski vojak je podlegel poškodbam, potem ko ga je v spopadih za nadzor nad mostom zadela granata. Gre za prvo smrtno žrtev med ukrajinskimi vojaki v Iraku v spopadih. V nesreči sta bila sicer oktobra in novembra lani ubita dva ukrajinska vojaka.
Šiitska intifada v Iraku
V več delih Iraka potekajo srditi boji med iraškimi šiiti in okupacijskimi silami. V ZDA pa preučujejo možnosti, da bi v Irak poslali več vojske.
Kot je povedal visok uradnik osrednjega vojaškega poveljstva, so poveljnikom naročili, naj predstavijo možnosti, da bi v Irak poslali večje število vojakov, čeprav ameriška vojska zaenkrat še ne meni, da je to potrebno. Takšne vesti so se pojavile v javnosti drugi dan množičnih protikoalicijskih protestov, ki jih organizirajo pristaši radikalnega šiitskega voditelja Moktade al Sadra.
Na to temo se je oglasil tudi ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld, ki je ameriškim vojaškim poveljnikom v Iraku zagotovil, da bodo dobili dodatne vojake, če bodo zaprosili za okrepitve v boju proti naraščajočemu šiitskemu uporu.
Američani zaprli Faludžo
Ameriške enote so v ponedeljek obkolile Faludžo, ki velja za utrdbo upornikov, in v mestu razglasile policijsko uro.
Minulo noč sta bila v Faludži ubita dva Iračana, 15 jih je bilo ranjenih. Dvojica Iračanov je po besedah očividcev umrla, ko je ameriška raketa zadela njuno vozilo. V operaciji "Čuječa odločnost" [orig.: Vigilant Resolve, op. p.] naj bi sodelovalo najmanj 1200 ameriških vojakov in neznano število iraških varnostnih sil.
Vre tudi drugod po državi
Spopadi med Iračani in ameriškimi silami potekajo tudi v bagdadski četrti Asimia. Vojaki naj bi z oklepniki vdrli v četrt, kjer živijo šiiti, območje pa naj bi preletavali helikopterji.
Hudi spopadi so potekali tudi v Amari na jugovzhodu Iraka. Tam je bilo v zadnjih 48 urah v spopadih med britanskimi enotami in privrženci skrajnega šiitskega voditelja Moktade al Sadra ubitih 12 Iračanov, 27 jih je bilo ranjenih. Spopadi v tem mestu, ki leži okoli 370 kilometrov jugovzhodno od Bagdada, so izbruhnili v ponedeljek popoldne.
V Basri na jugu Iraka pa so koalicijske sile v ponedeljek zvečer s privrženci Al Sadra sklenile prijateljski sporazum, v skladu s katerim je iraška policija znova prevzela nadzor nad mestom. Privrženci Al Sadra, ki so v ponedeljek zjutraj zavzeli urad guvernerja Basre, so se davi umaknili iz poslopja.
V mestu Nasirija na jugu Iraka so se privrženci Al Sadra spopadli z italijanskimi vojaki koalicijskih sil, pri čemer naj bi bilo lažje ranjenih 11 italijanskih vojakov in ubitih 15 Iračanov. Neznanci so minulo noč s strelnim orožjem napadli tudi oporišče bolgarskih vojakov v šiitskem svetem mestu Karbala, južno od iraške prestolnice. Napad ni zahteval žrtev.
Moktada al Sadr zapustil mošejo v Kufi
Moktada al Sadr je v sporočilu za javnost navedel, da je zapustil mošejo v Kufi, kjer se je zadrževal več dni, in se odpravil proti šiitskemu svetemu mestu Nadžaf. "Sprejel sem odgovornost, da zaradi mene ne bo tekla kri drugih," je zatrdil al Sadr in pri tem izrazil bojazen, "da ljudje, ki se ne ustavijo pred ničemer, ne bi oskrunil svetosti mošeje". V sporočilu je napadel tudi ameriškega predsednika, ki ga je označil za očeta zla.
Al Sadr se je v glavni mošeji mesta Kufa, južno od Bagdada, zadrževal od nedelje, kjer ga je varovalo več deset oboroženih privržencev, v mošeji pa se mu je pridružilo več tisoč privržencev. Mošejo je v ponedeljek zvečer obkrožilo več deset ameriški vojaških vozil. V Kufi so bile danes zaprte šole in trgovine, Al Sadrovi privrženci pa so zavzeli več vladnih stavb.
30-letni Al Sadr je v svojih pridigah večkrat obsodil ameriško okupacijo v Iraku, vzpostavil pa je tudi lastno milico. ZDA so Al Sadra označile za izobčenca, ko je v spopadih med njegovo milico in koalicijskimi silami od nedelje umrlo 61 ljudi, med njimi osem ameriških vojakov.
Sicer so ameriške sile v ponedeljek zvečer vdrle v mesto Kufa, ki velja za utrdbo Moktade al Sadra. Ta vsak petek pridiga v tamkajšnji mošeji. Al Džazira je poročala o eksplozijah v mestu, podrobnosti pa niso znane.
Bremer zanika, da je prišlo do upora šiitov
Ameriški civilni upravitelj Iraka Paul Bremer pa je ocenil, da zadnji spopadi v državi z milicami Al Sadra niso povezani s "šiitskim uporom", temveč so povezani le z Al Sadrovimi "nezakonitimi milicami". Kot je še dejal, Al Sadr ne uživa velike podpore. Bremer je tudi zmanjšal pomen nasilnih spopadov v državi, v katerih je od nedelje umrlo sto Iračanov in 19 vojakov, in zatrdil, da imajo koalicijske sile "nadzor v državi".
Bremer je sicer še dejal, da bo prehodna iraška vlada, ki bo prevzela oblast 30. junija, pripravljena pred tem datumom. Vlada "bo oblikovana dosti pred 30. junijem in suverenost bomo tej vladi predali 30. junija, kot je predvideno", je dejal Bremer. Civilni upravitelj je kot neprimerne ocenil tudi izjave ameriškega demokratskega senatorja Teda Kennedyja, ki je v ponedeljek dejal, da je "Irak Vietnam ameriškega predsednika Georgea Busha". "Popolnoma neprimerno je vleči vzporednice z vojno v Vietnamu," je dejal Bremer.
Al Zarkavi grozi koalicijskim silam in iraškim šiitom
Jordanec Abu Musab al Zarkavi, eden od glavnih osumljencev za nedavne napade v Iraku, je v zvočnem zapisu, ki je bil v ponedeljek objavljen na neki islamistični spletni strani, grozil koalicijskim silam in iraškim šiitom.
Zarkavi v dolgem sporočilu "islamskemu narodu" trdi, da so "herojski mudžahedini ubili več kot 200 vojakov križarskih sil koalicije" ter prevzema odgovornost za več operacij, med katerimi kot nedavno, a ne zadnjo, navaja operacijo proti izraelski obveščevalni službi Mosad v hotelu Džabala Lubnan v Bagdadu. Zarkavi se pri tem navezuje na močno eksplozijo avtomobila bombe 17. marca v Bagdadu, v kateri je umrlo sedem ljudi.
Zarkavi tudi ostro napada iraške šiite in jih označuje za "trojanskega konja, kakršne uporabljajo sovražniki naroda," da bi zavzeli Irak. Kritik Zarkavija je bil deležen tudi vodja iraških Kurdov Džala Talabani, ki naj bi bil "ameriško-sionistični agent".
Zarkavi je kritiziral tudi arabske vlade. "Sprejeli ste, da vaše države služijo za oporišča za letala, ki uničujejo Irak," je dejal.
Brahimi kljub nasilju nadaljuje pogovore v Iraku
Posebni odposlanec Združenih narodov za Irak Lakhdar Brahimi pa nadaljuje pogovore z iraškimi predstavniki o prenosu oblasti na Iračane, ki je predviden za 30. junij. Tiskovni predstavnik delegacije ZN v Iraku Ahmad Favzi iz varnostnih razlogov ni želel povedati, s kom se bo Brahimi še srečal, je pa povedal, da je imel Brahimi v ponedeljek srečanje s trenutnim predsedujočim svetu prehodne iraške vlade Masudom Barzanijem, prav tako pa tudi s tremi drugimi člani sveta Džalalom Talabanijem, Abdelom Azizom al-Hakimom in Adnanom Pačačijem.
Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) pa je zaradi pomanjkljive varnosti na jugu Iraka začasno ustavil vračanje pregnanih Iračanov. Kot je v Ženevi dejal predstavnik UNHCR, vozniki zaradi napetih razmer na območju Basre tja ne želijo voziti. Na območju so namreč pogoste blokade ceste, vozila UNHCR pa ugrabljajo. UNHCR je doslej iz Irana, Kuvajta in Savdske Arabije na domove prepeljal okoli 10.000 pobeglih Iračanov.
Nekdanji vodja inšpektorjev v Iraku Hans Blix pa je v pogovoru, ki ga je objavil danski dnevnik Jyllands--Poste ocenil, da sta vojna v Iraku in njene posledice večje zlo za Iračane in svet, kot je bila diktatura Sadama Huseina.
