Misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki ima skupaj s Centralno volilno komisijo na skrbi organizacijo volitev, je sporočila, da je do 16. ure na Kosovu glasovnice oddalo 41,5 odstotka volilnih upravičencev, in da bo volilna udeležba do zaprtja volišč dosegla od 55 do 65 odstotkov. Po podatkih misije pa je v pokrajini do 17. ure glasovalo le približno 300 Srbov. Misija OVSE v Prištini je tudi sporočila, da je bila volilna udeležba dobra tam, kjer večino prebivalstva predstavljajo Albanci, skromna pa na območjih, kjer živijo pretežno Srbi. Prvi začasni izidi volitev naj bi bili objavljeni v ponedeljek, dokončne oziroma uradne pa bo misija OVSE razglasila čez približno teden dni.
Več kot 1300 kandidatov
Za 120 poslanskih sedežev enodomne kosovske skupščine, ki bo imela štiriletni in ne več triletni mandat, se je potegovalo več kot 1300 kandidatov 33 političnih strank, državljanskih pobud in neodvisnih kandidatov. Na Kosovu in drugod v SČG je bilo za približno 1,4 milijona volilnih upravičencev pripravljenih skupno 562 t.i. volilnih centrov in 1622 volišč. V Srbiji in Črni gori naj bi živelo približno 220.000 razseljenih s Kosova, od tega števila pa je uradno evidentiranih pol manj volilnih upravičencev in zanje je bilo na voljo 20 volilnih centrov in 100 volišč.
Kot je sporočila misija OVSE, je na voliščih v Črni gori in v Srbiji do 17. ure glasovnice oddalo le 384 od 112.000 evidentiranih kosovskih Srbov. Skupno število volilnih upravičencev v obeh republikah pravzaprav ni znano, vsi razseljeni kosovski Srbi, ki niso vpisani v volilne sezname, pa so imeli možnost, da se v 20 volilnih centrih, kolikor jih je v SČG, registrirajo in takoj zatem tudi oddajo glasovnico.
Le en večji incident
Kolikor je znano, je bil na volitvah zabeležen le en večji incident, do katerega je prišlo v Jagodini, kjer so razseljeni Srbi s Kosova blokirali edino volišče v tem mestu v osrednji Srbiji, ki ga tako ni bilo moč odpreti. Srbi so blokado prekinili ob 16. uri, vendar so ostali v neposredni bližini volišča, da bi lahko nadzorovali, koliko ljudi bo dejansko glasovalo in tako - kot so izpostavili - preprečili morebitno volilno krajo.
Bojkot pomeni poraz Tadića
Nobenega dvoma ni več, da sta stranki kosovskih Srbov, Državljanska pobuda za Srbijo (GIS) iz Niša in Srbska lista za Kosovo in Metohijo, ki sta se priglasili za volitve (prva s 14, druga pa s 44 poslanskimi kandidati), doživeli hud poraz. Za volitve sicer velja proporcionalni sistem, za manjšine pa je v skupščini enako kot pred tremi leti vnaprej zagotovljenih 20 poslanskih sedežev, od tega deset za srbsko skupnost. Kot so izpostavljali beograjski mediji, teh deset mandatov dobi srbska skupnost tudi, če odda glasovnico le en Srb.
GIS je sicer širši javnosti povsem neznana stranka, zato je bojkot poraz predvsem Srbske liste, natančneje predsednika Srbije Borisa Tadića, ki je 6. oktobra kosovske Srbe pozval, naj gredo na volišča, nekaj dni pozneje pa je bila na hitrico tudi oblikovana "njegova" lista. Vse do tedaj je namreč veljal dogovor vlade Vojislava Koštunice oziroma srbske vlade z vodilnimi predstavniki kosovskih Srbov, da niso izpolnjeni pogoji za njihovo udeležbo na volitvah.
Direktor oddelka za volilni postopek pri Misiji OVSE v Prištini Lars Lagergren je zatrdil, da niso dobili nobenih poročil o zastraševanju volivcev v Srbiji in da so volitve potekale mirno. Lagergren je omenil le incident v Jagodini, vendar je poudaril, da je tamkajšnji protest minil mirno in da nikomur niso grozili.
Kakšna bo sestava parlamenta?
Zaradi napovedanega bojkota volitev s strani kosovskih Srbov so mediji na Kosovu in drugod v SČG, pa tudi v svetu, pred volitvami manj pozornosti posvečali volilnim izidom oziroma uspehu vodilnih strank kosovskih Albancev. Analitiki so napovedovali, da volitve ne bodo spremenile dosedanjega razmerja moči v kosovskem parlamentu. V sedanjem skupščinskem sklicu so imele večino mandatov štiri stranke, Demokratska zveza Kosova (LDK) Ibrahima Rugove (47), Kosovska demokratska stranka (PDK) Hashima Thaqija (26), srbska zveza Vrnitev (22) in Zveza za prihodnost (AAK) Ramusha Haradinaja (8).
Med novimi strankami kosovskih Albancev, ki naj bi zablestele na političnem prizorišču pokrajine, so izsledki javnomnenjskih raziskav izpostavljali Državljansko listo (ORA), ki jo je nedavno ustanovil založnik prištinskega dnevnika v albanščini Koha ditore, Veton Suroi, kot tudi prav tako letos ustanovljeno Demokratsko alternativo Kosova (ADK) nekdanje Rugovine sodelavke Edite Tahiri.
Volitve pod strogim nadzorom
Za nemoten potek volitev so skrbele enote KFOR, ki so bile prav v te namene dodatno okrepljene in imajo zdaj približno 19.300 pripadnikov. Nedavno poslane nove enote naj bi ostale na Kosovu do 6. novembra, kajti v štabu KFOR izpostavljajo, da jih manj skrbi dan volitev, veliko bolj pa dnevi, ki bodo sledili. Za nadzor celotnega volilnega postopka na Kosovu in drugod v SČG skrbi približno 120 opazovalcev Sveta Evrope, volitve pa je spremljalo še približno 12.000 opazovalcev iz strank, ki kandidirajo na volitvah in iz kosovskih nevladnih organizacij.
