Delavci so zaposleni za skrajšani delovni čas, delajo pa polnega, spet drugi naj bi bili na čakanju, a vseeno delajo, razlagajo v sindikatu delavcev trgovine. Težava pa je tudi neenakomerno porazdeljen delovni čas.
"Da delavcem, ki na dan delajo štiri ure in pol, podaljšujejo delovni čas v nedogled, da podaljšujejo obratovalni čas in da v okviru obratovalnega časa 14 ur delajo dve izmeni, zaposleni pa so dvakrat po pet ur," je razložil generalni sekretar sindikata delavcev trgovine Ladislav Rožič ter dodal, da je "nesprejemljivo, da se obratovalni čas podaljšuje, delovni čas zaposlenih pa ostaja skrajšan".
Meni, da so ti razlogi več kot dovolj za poostren nadzor, ki pa je redek. "Ker primanjkuje inšpektorjev in ker je čas dopustov," pravi Rožič, ki meni, da je država na tem mestu zatajila. "Od vlade pričakujemo, da bo zagotovila, da inšpekcijske službe svoje delo opravijo, ne glede na to, da so dopusti," pravi.
Veliko prijav kršitev je anonimnih, kar otežuje inšpekcijske nadzore
Vendar pa inšpektorat za delo očitke zavrača. "Inšpektorji za delo smo vsekakor ves čas prisotni na terenu, tudi prijave s področja intervencijske zakonodaje obravnavamo prednostno," je zagotavlja inšpektorica za delo Tanja Podlepnik.
Končnih podatkov, koliko kršitev delodajalcev so zabeležili, še nimajo, opažajo pa, da je število prijav večje. Največ jih je v manjših podjetjih, predvsem v avtomobilski prodaji. "Zaznavamo prijave s področja intervencijske zakonodaje, teh je okvirno 400," pravi Podlepnikova. Dodala je, da je veliko teh prijav anonimnih, kar otežuje inšpekcijske nadzore. "Tako je toliko težje ugotoviti konkretne kršitve konkretnih delavcev," je razložila.
Vendar pa se delavci posledic, če bi se javno izpostavili, bojijo, razlaga sindikat. "Ko jih pozivamo, da naredimo prijavo, se bojijo za zaposlitev, ker ne vedo, kakšno je finančno stanje delodajalca. Tu bi morali apelirati na vlado," pravi Rožič.
V začetku epidemije so se inšpektorji srečali tudi z lažnimi podatki, ko so delodajalci vodili dvojno evidenco delovnega časa - eno zase in eno za inšpekcijo, ki je kazala, da delavci delajo po z zakonom določenih urah. "Ljudje so iznajdljivi in v tej iznajdljivosti vidi vsak podjetnik sam sebe, ne vidi pa celotne družbe," še dodaja.
Globa za kršitelje znaša med 3000 in 20.000 evrov. Če pa delodajalec zaposluje 10 ali manj delavec, pa je kazen med 1500 in 8000 evrov.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.