Širitev Evropske unije maja 2004 z osmimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami, Malto in Ciprom je bila "velik uspeh", ugotavlja bruseljska svetovalna družba Burson-Marsteller v analizi z naslovom "Veliki pok, manjši šok", v kateri ocenjuje vpliv širitve na evropsko politiko.
Kljub občasnim tubulencam v odnosih med staro petnajsterico in desetimi novinkami petindvajseterica deluje. Nove članice vse močneje sodelujejo in vplivajo na programe in politike EU ter prevzemajo nekatere vodilne pozicije v evropskih institucijah, ugotavlja analiza.
Širitev je bila uspeh in je prinesla veliko manj težav v vsakodnevno življenje institucij in politike EU, kot so se mnogi bali. Vendar pa je dve leti in pol po veliki širitvi EU zagotovo veliko bolj kompleksna entiteta, v katero pa nove članice vnašajo novo ravnotežje v določanju prioritet.
V nasprotju s pričakovanji je deseterica novih članic pokazala visoko stopnjo usklajenosti z evropsko zakonodajo. Pri uveljavljanju zakonodaje na področju notranjega trga in okolja so nove članice celo uspešnejše od starih, ugotavlja analiza. Deseterici novink ni uspelo prevzeti le 1,5 odstotka novega pravnega reda, medtem ko stare članice niso uveljavile 2,2 odstotka evropskih zakonov.
Pozitivno je ocenjena vloga novink pri sprejemanju pomembnih pravnih aktov. Malta in Slovenija sta konec leta 2005 v pogajanjih in iskanju kompromisa o svežnju zakonodaje o registraciji kemičnih izdelkov (REACH) odigrali ključno vlogo, ugotavlja analiza.
V petindvajseterici šteje vsak glas. Medtem ko je bilo v EU15 dovolj osredotočiti se na "pet velikih" za doseganje želenih rezultatov, pa v razširjeni uniji lahko štirje glasovi Slovenije ali Luksemburga prevesijo tehtnico pri sprejemanju odločitev.
Analiza pa opozarja na nekatere težave pri koordinaciji v Evropski komisiji pri imenovanju uradnikov iz novih članic. Do leta 2010 naj bi komisija zaposlila približno 3500 uradnikov iz novih članic, vendar pa je zagotavljanje zemljepisnega ravnotežja težko. Med šestimi visokimi funkcionarji, ki so jih imenovali iz novih članic, sta po dva Čeha in Madžara ter po en Slovenec in Ciprčan. Poljski premier je zato predsedniku komisije Joseju Manuelu Barrosu poslal pismo, v katerem se pritožuje zaradi "diskriminacije".
Analiza delovanja razširjene unije se opira na mnenja več kot petdeset funkcionarjev, diplomatov in politikov ter predstavnikov nevladnih organizacij in podjetij. Poročilo je obljavljeno tik pred vstopom Romunije in Bolgarije v EU ter ob vse glasnejših opozorilih Bruslja, da bo EU potrebovala temeljito institucionalno reformo, če se bo želela širiti preko 27 članic.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.