S temi besedami je generalni sekretar zveze Nato George Robertson danes ob 9.55 na vrhu zveze Nato v Pragi sporočil odločitev o doslej najobsežnejši širitvi zavezništva v zgodovini. Po njegovih besedah gre za odločitev ključnega pomena, zagotovil pa je, da ta ni uperjena proti varnostnim interesom katerekoli nečlanice zavezništva, s čimer je imel v mislih predvsem Rusijo.
Na ta način se bodo čezatlantski odnosi še okrepili, je dejal Robertson in poudaril, da Nato še vedno izpolnjuje svoje naloge, in to "izjemno dobro". Toda 11. september je svet soočil s "smrtonosnim koktajlom novih groženj", med katerimi je naštel terorizem in orožje za množično uničevanje. Prav za spopad s temi grožnjami se mora Nato opremiti, in to naj bi dorekli na vrhu v Pragi.
Ob koncu pa je Robertson povzel stališča vseh članic in sporočilo naslovil na tri države kandidatke, Makedonijo, Albanijo in Hrvaško, ki povabila v Nato niso prejele. "Vrata zavezništva ostajajo odprta še naprej - današnja povabila niso bila zadnja in izvajanje akcijskih načrtov za članstvo se bo nadaljevalo," je poudaril Robertson.
Robertson: nove članice imajo velikansko odgovornost
Tokratni vrh zveze ni "običajni biznis", je vrh preoblikovanja, na katerem smo dobili novo, posodobljeno zavezništvo, ki se bo sposobno soočiti z izzivi po 11. septembru, kot sta terorizem in orožje za množično uničevanje. To je na novinarski konferenci po zasedanju zavezništva dejal generalni sekretar zveze George Robertson. Ob tem je spomnil na glavne odločitve vrha - širitev na sedem novih držav, krepitev vojaških zmogljivosti in krepitev partnerstev s tretjimi državami. V zvezi z zgodovinsko odločitvijo zavezništva za doslej največjo širitev svojih vrst je Robertson dejal, da ne gre za "odlikovanje ali darilo" povabljneim državam, ampak za "velikansko odgovornost", da bodo te države izpolnjevale standarde in se popolnoma vključile v zavezništvo.
Na vprašanje o tem, kaj lahko majhne države prispevajo v zavezništvo, pa je dejal, da so se te države v procesih reform specializirale na določenih področjih, kar se je že izkazalo kot zelo uspešno. Prepričan, da lahko povabljene države zavezništvu prinesejo dodano vrednost. Dejal je še, da bo tudi odločitev o širitvi okrepila zvezo pri soočanju z izzivi po 11. septembru.
Vrata zavezništva so odprta
"Kandidatke so delale trdo, da bi izpolnile zelo zahtevne standarde zavezništva in sprejeti so morale težke in trde odločitve," je dejal Robertson, ki je obenem poudaril, da Nato nikoli ni bil ekskluzivna organizacija in da so vrata zavezništva odprta. Širitev so pozdravili tudi ostali voditelji držav članic zavezništva, med njimi gostitelj vrha, češki predsednik Vaclav Havel, in ameriški predsednik George Bush.
"Vstop sedmih novih držav je dodaten dokaz, da se umetna delitev Evrope končuje - celina je spet združena," pa je poudaril francoski predsednik Jacques Chirac. "Francija je že leta 1997 podpirala ambiciozno širitev zavezništva in je vesela, da zdaj njeno vizijo delijo tudi druge članice. Vrata pa morajo ostati odprta še naprej," je poudaril Chirac.
Politiko odprtih vrat je podprl tudi poljski predsednik Aleksander Kwasnievski, ki je poudaril še, da bo z novo širitvijo "Nato močnejši in ne šibkejši". "Tokratna širitev ni konec, le sredstvo za nadaljnjo integracijo," je menil turški predsednik Ahmed Necdet Sezer. Belgijski premier Guy Verhofstadt pa je spomnil, da širitev za Nato ni bila dolžnost, vendar je zavezništvo storilo vse, da je do nje prišlo. "Severnoatlantska zveza pa bo počasi postala Evroatlantska zveza," je poudaril.
Danski premier Anders Fogh Rasmussen pa je posebej pozdravil vstop treh baltskih držav, nekoč republik Sovjetske zveze. "Zgodovina se spreminja in z njo tudi zveza Nato. Toda ta širitev ni usmerjena proti Rusiji, temveč je njen cilj pozdraviti in integrirati Evropo. To bo koristilo tudi Rusiji," je poudaril Rasmussen in kot predsedujoči Evropski uniji spomnil, da je pred širitvijo tudi ta povezava.
20.000 vojakov v enoti za posredovanje
Sicer pa je generalni sekretar Robertson praški vrh že v njegovem uvodu označil kot "vrh preoblikovanja", ki bo izjemnega pomena za zavezništvo, saj bodo na njem voditelji poleg odločitve o širitvi sprejeli še druge pomembne sklepe, predvsem o modernizaciji in krepitvi vojaških zmogljivosti ter o poglobitvi odnosov s partnerskimi državami.
Med pomembnejše teme današnjega dnevnega reda sodi sklep voditeljev zveze Nato o ustanovitvi posebne enote za posredovanje, ki bo štela 20.000 mož. Sklep o tem so že nekaj časa zahtevale ZDA. Enota za posredovanje postaja glavni instrument nove globalne usmeritve zveze Nato, njena naloga pa ni le obramba članic zavezništva v evroatlantskem prostoru, temveč tudi boj proti mednarodnemu terorizmu.
Rusija ne želi dramatizirati širitve
Rusija se je odločila, da ne bo dramatizirala širitve zveze Nato, ki se vztrajno širi na vzhod, je za ruski dnevnik Rosijskaja Gazeta povedal tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksander Jakovenko. "Spoštujemo legitimno pravico držav, da se same odločijo za članstvo v katerikoli povezavi," pojasnjuje Jakovenko.
Svetovalec ruskega predsednika Sergej Jastržembski pa je v pogovoru za češki dnevnik Dnes dejal, da širitev zveze Nato na baltske države Litvo, Latvijo in Estonijo, nekdanje republike Sovjetske zveze, v Rusiji zbuja zaskrbljenost, hkrati pa tudi optimizem. Ocenil je, da bi baltske države z vstopom v zavezništvo rade pridobile predvsem "občutek gotovosti" in "dežnik, ki jih bo varoval pred zgodovinskimi skrbmi, ki so globoko zakoreninjene v njihovi zavesti".
Predsednik komisije za zunanje zadeve v ruski dumi Dimitrij Rogozin pa je v pogovoru za isti časnik dejal, da Rusije ne ogroža širitev zveze Nato, temveč "države z juga", ki širijo terorizem in droge.
Nato opozarja Irak
Voditelji držav članic zveze so izrazili obžalovanje, ker Irak po njihovem mnenju ne v celoti izpolnjuje svojih obveznosti, potrebnih za zagotovitev mednarodnega miru in varnosti. Kot so še zapisali v skupnem sporočilu za javnost, so njihove države enotne v zavezi, da bodo sprejele konkretne ukrepe v pomoč in podporo prizadevanjem Združenih narodov za zagotovitev takojšnjega in polnega spoštovanja obveznosti iz resolucije 1441 s strani Iraka.
Obenem so spomnili, da je Varnostni svet ZN Irak posvaril pred resnimi posledicami, če bo še naprej kršil svoje obveznosti. V sporočilu za javnost so še izrazili resno zaskrbljenost zaradi terorizma in širjenja orožja za množično uničevanje.
