Hrvaška bo najverjetneje res prva država Zahodnega Balkana, ki bo vstopila v 27-člansko unijo, a kot kaže, šele po najmanj petletnem širitvenem premoru. Dobro leto po začetku pristopnih pogajanj bo Evropska komisija ta teden objavila letno poročilo o pripravljenosti države na članstvo, v katerem naj bi Hrvaška črne pike dobila predvsem na področju pravic manjšin, pravosodja, boja proti korupciji, vračanja beguncev, ladjedelništva in pretoka kapitala.
Hrvaško vodi pot v EU skozi 100.000 strani pravnega reda unije, kar je trikrat več papirja, kot so ga morale predelati Velika Britanija, Irska in Danska, ki so v unijo vstopile leta 1973. Tudi desetim novinkam iz zadnjega širitvenega vala, med njimi Sloveniji, ni bilo treba skozi tako stroga preverjanja, kar priča, da je v odnosu starih članic do Balkana še vedno veliko nezaupanja, dvomov in bojazni.
Hrvaška je pridružitveno-stabilizacijski sporazum z EU podpisala oktobra 2001, status kandidatke pa je dobila junija 2004, torej v letu, ko je Slovenija postala polnopravna članica povezave. Pristopna pogajanja je skupaj s Turčijo po težavah zaradi nezadostnega sodelovanja s Haagom pri iskanju obtoženega generala Anteja Gotovine začela 3. oktobra lani.
Od 100.000 strani izpolnili le 20.000
In kje na poti skozi 100.000 strani pravnega reda je Hrvaška po letu dni pristopnih pogajanj z EU? V izpolnjevanju meril je ekipa 2000 strokovnjakov v enem letu proizvedla približno 20.000 strani dokumentov, je povedal vodja hrvaških pogajalcev Vladimir Drobnjak. "Ta naloga omogoča dvema stranema, da se bolje spoznata, zato je lahko le pozitivna," je dejal Drobnjak.
Glavni hrvaški pogajalec je sicer prepričan, da je pristopni proces Hrvaške "neizpodbitno" strožji kot za deset držav ob zadnji širitvi. "Toda te strogosti ne tolmačimo kot sovražnosti. To je le logična posledica razvoja unije in ob strožjem procesu bomo bolje pripravljeni na to, da se nekoč povzpnemo na vrh," je poudaril.
Za zdaj je Hrvaška 18. oktobra končala prvi del pogajalskega procesa z EU - postopek pregleda usklajenosti nacionalne zakonodaje z evropskim pravnim redom, imenovan screening. Pravni red je sicer razdeljen na 35 poglavij, vendar se screening izvaja le za 33 poglavij - poglavji o institucijah in drugih vprašanjih sta iz postopka izvzeti.
V postopku screeninga Hrvaška in EU opredelita pogajalska stališča za konkretna pogajanja o posameznih poglavjih. Med sreeningom in začetkom pogajanj o konkretnih poglavjih Evropska komisija za vsako poglavje pripravi poročilo s priporočilom, naj se pogajanja odprejo z ali brez dodatnih pogojev ali meril uspešnosti (benchmarks).
Ta poročila nato obravnava delovna skupina za širitev, sestavljena iz predstavnikov vseh držav članic, nato pa še odbor veleposlanikov držav članic, coreper. Ko coreper poenoti stališče, predsedstvo EU pošlje kandidatki pismo, v katerem jo v primeru poglavij brez dodatnih pogojev pozove k predložitvi pogajalskih stališč, v primeru poglavij z dodatnimi merili pa jo obvesti, katere zahteve mora izpolniti.
S tehničnega vidika na enaki stopnji kot Turčija
Hrvaška je za zdaj začasno zaprla le eno od 35 poglavij - znanost in raziskave - ter je tako z izključno tehničnega vidika na enaki stopnji kot Turčija, čeprav vlada prepričanje, da bodo pogajanja s slednjo, tudi če ne bo večjih zapletov, trajala vsaj desetletje.
Evropska komisija je sicer doslej končala poročila o screeningu za 16 poglavij, države članice pa so jih preučile 13. Za šest poglavij - javna naročila, konkurenčnost, socialna politika in zaposlovanje, pravice, svoboda in varnost, prost pretok kapitala in prost pretok blaga - je Hrvaška dobila dodatna merila.
V nekaterih poglavjih - ribištvo, pretok kapitala in pravosodje - naj bi dodatna merila zahtevala prav Slovenija. Avstrijski in hrvaški mediji so tako pretekli mesec pisali, da Slovenija "blokira" pogajanja Hrvaške z EU, kar pa sta tako hrvaška kot slovenska vlada zanikali.
Sanader: Slovenija podpira Hrvaško
"V pogajanjih Hrvaške z EU o ribištvu gre v bistvu za pogajanja Hrvaške in EU, kjer pa ima Slovenija neposredni interes, tako da bi težko rekli, da Slovenija karkoli blokira," meni slovenski premier Janez Janša. "Slovenija sodi med države, ki močno podpirajo vstop Hrvaške v EU," pa zatrjuje hrvaški premier Ivo Sanader.
S podporo Slovenije ali brez nje - Hrvaška si vstopa v EU po objavi sklopa širitvenih poročil 8. novembra po bruseljskih napovedih ne bo mogla obetati vsaj do izvedbe korenite institucionalne reforme EU, pa čeprav je komisar za širitev Olli Rehn ob predstavitvi lanske širitvene strategije poudaril, da je "skrbno upravljanje širitvenega procesa eno najmočnejših in najuspešnejših političnih orodij EU".
Nadaljnje širitve je z institucionalno reformo prvič neposredno povezal predsednik komisije Jose Manuel Barroso septembra, ko je komisija priporočila, naj Romunija in Bolgarija v EU vstopita 1. januarja prihodnje leto. Nadaljnjih širitev ne bo brez dogovora o ustavi, je dejal in dodal, da si sicer želijo, "da bi Hrvaška v EU vstopila čim prej, takoj ko izpolni pogoje, vendar procesa širitev ni smiselno nadaljevati brez rešitve ustavnega vprašanja".
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.