Sirska prva dama ima raka na dojkah

Sirska prva dama Asma al Asad ima raka na dojkah, so po Twitterju in Facebooku sporočili iz urada sirskega predsednika Bašarja al Asada.

"Z močjo, zaupanjem in vero gospa Asma al Asad začenja preliminarno zdravljenje malignega tumorja na dojkah, ki so ji ga zdravniki odkrili zgodaj," so zapisali in objavili fotografijo, na kateri ima v roki infuzijo, ob njej pa sedi njen soprog. Kljub žalostni vesti sta oba nasmejana. "Iz vsega srca ji tako predsedstvo kot osebje želita hitro okrevanje," se še glasi zapis.

Nato je sledila še fotografija, ob kateri je Asma v prvi osebi zapisala, da predstavlja obraz vseh ljudi na svetu, ki se borijo z različnimi težavami. "A moja odločenost izvira iz vaše odločenosti in trdoživosti v prejšnjih letih," je nagovorila svoje ljudstvo. 

V Veliki Britaniji rojena soproga sirskega predsednika je vseh sedem let sirske vojne tarča kritik, da stoji ob strani svojemu kontroverznemu možu, obtoženemu vojnih zločinov in dejstev, da je zoper lastno ljudstvo uporabil kemično orožje. Kritizirajo ga tudi zaradi načina, kako ravna s političnimi zaporniki, veliko jih je namreč v pridržanju umrlo.

Puščavska roža

Medtem je 42-letnica pravo nasprotje moža. Na družbenih omrežjih najdemo fotografije in posnetke, na katerih se druži z majhnimi otroki, sedi ob posteljah v vojni ranjenih ljudi in v spremstvu lokalnih žensk obiskuje turistične kraje.

Asma je v redkem intervjuju za Russia24 leta 2016 razkrila, zakaj v času, ko državo pretresa konflikt, ni zapustila države. "Nikoli nisem niti pomislila, da bi bila drugod, čeprav sem imela priložnost, da zapustim Sirijo. Oziroma da pobegnem iz nje," je dejala in svojo odločitev utemeljila, da je ob možu ostala tudi zato, da ljudstvo vanj ne bi izgubilo zaupanja.

"Ponudbe, da zapustim državo, so vključevale tudi zagotovljeno varovanje zame in za moje otroke, in celo finančno varnost," je razkrila. "Vendar najbrž ni treba biti genij, da razumeš, da ni šlo zame ali za otroke, šlo je za pretkan načrt, kako zamajati zaupanje v predsednika," je prepričana. To bi bil namreč še zadnji signal ljudem, da se država seseda sama vase.

O vojni je dejala, da trpijo vsi vpleteni v konflikt. "V Siriji ni družine, ki v konfliktu ne bi izgubila kakšnega člana. Starši pogosteje kot na poroke hodijo na pogrebe svojih otrok," je dejala in humanitarno krizo v državi opisala kot "nepredstavljivo".

V 30-minutnem pogovoru v angleškem jeziku je obsodila zahodne sankcije proti režimu v Damasku, ki so po njenem najhuje prizadele "običajne ljudi". Kritizirala je tudi poročanje zahodnih medijev o vojni in njenem ozadju.

Ozadje sirskega konflikta

Vojno v Siriji so zanetili protesti v okviru vstaj "arabske pomladi", ki so se takrat odvijale v regiji. Asadov režim je proteste nasilno zatrl, nekaj uporniških skupin pa se je odločilo za vojaški boj z vladnimi silami.

Težave, ki so privedle do vojne, pa so precej globlje. Sirija je postala samostojna leta 1946, po nekaj državnih udarih in nemirnem obdobju se je leta 1971 v državi, kjer sunitski muslimani predstavljajo 74 odstotkov populacije, za predsednika razglasil oče Bašarja al Asada, Hafez al Asad, pripadnik alavitov. To je marsikoga razjezilo, olje na ogenj je leta 1973 prilila ustava, ki prvič ni zahtevala, da je predsednik države musliman. Sledili so protesti, ki jih je večinoma pripravila Muslimanska bratovščina, ki je Hafeza razglasila za sovražnika Alaha, sunitska večina je bila šokirana, da je po več stoletjih izgubila oblast. Kljub temu je oblast preživela več poskusov strmoglavljenja.

Po Hafezovi smrti je oblast prevzel Bašar al Asad, takrat s skromnimi političnimi izkušnjami, a poročen s sunitsko muslimanko Asmo, prej investicijsko bančnico. Menjava oblasti na prelomu tisočletja je sprožila vprašanja o demokratičnih reformah in znova obudila napetosti med skupinami, kjer so olje na ogenj prilivale tudi zahodne sile, še posebej ZDA, ki so podprle nekaj uporniških skupin, pri tem pa prezrle njihove džihadistične elemente. Njihovo jezo si je Asad nakopal z nasprotovanjem invaziji na Irak in nekaterim drugim posegom v regijo.