Sirski gordijski vozel vse bližje vojni

Z zaostritvijo sankcij poskuša mednarodna skupnost izolirati Asadov režim ter preprečiti nadaljnje prelivanje krvi. Od marca je v spopadih umrlo že 4.530 Sircev, samo v četrtek pa je bilo ubitih šest in težje ranjenih pet ljudi v vojaškem napadu na mesto al Trimasa v provinci Hama. Mesto je središče protivladnih demonstrantov. V osmih mesecih nasilja je bilo ubitih tudi 1.244 pripadnikov sirske vojske in policije.

Visoka predstavnica Združenih narodov za človekove pravice Navi Pillay je Varnostnemu svetu Združenih narodov naznanila, da se bo v Siriji kmalu odvila krvava državljanska vojna. Število žrtev strmo narašča, mednarodna skupnost pa v skupnih naporih z Arabsko ligo poziva Asada, da preneha z vojaškim obleganjem uporniških mest, naj izpusti prijete zapornike in nemudoma začne s pomočjo dialoga z opozicijo uresničevati načelo večje politične svobode in miru.

Evropski zunanji ministri so v Bruslju uvedli tudi sveženj sankcij, ki onemogočajo sirski izvoz nafte in pritiskajo na sirski finančni sektor. Sirija prispeva manj kot en odstotek dnevni pridelavi nafte, prav naftni dobiček pa je ključen za financiranje sirske vlade. Svojo nenaklonjenost sedanjim oblastnikom v Damasku je z zamrznitvijo imetja potrdila tudi Turčija.

Zahodna diplomacija za zdaj ne podpira Natovega vojaškega posredovanja v Siriji in tako Sirija (zaenkrat) ne bo doživela libijskega scenarija vojaškega strmoglavljanja vlade. Sirija uživa podporo tako Teherana kot Moskve, Asada pa podpira tudi velik del sirskega prebivalstva. Nenaklonjenost vojaškemu posredovanju je jasno izrazila tudi Turčija, ki si s Sirijo deli 900 kilometrov meje. Uradni Istanbul se boji, da bi zaradi vojaškega pritiska Turčijo preplavila množica beguncev.

Rusija Siriji dobavila manevrirne rakete

Rusija je kljub nasilju, ki zadnje mesece pretresa Sirijo, tej državi dobavila manevrirne rakete, ki lahko letijo z nadzvočno hitrostjo. Izrael se je na to že jezno odzval, saj se bojijo, da bi orožje prišlo v roke gibanju Hezbolah. Rusija in Sirija sta leta 2007 sklenili pogodbo o nakupu manevrirnih raket v vrednosti 222 milijonov evrov. Po nekaterih informacijah naj bi Rusija Siriji dobavila skupno 72 raket. Za zdaj ni znano, koliko raket je Rusija že dobavila.

Nezadovoljne so tudi ZDA, ki so proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada že uvedle sankcije zaradi nasilnega zatiranja protirežimskih protestov. Moskva sicer vztraja, da mednarodno pravo prodaje tovrstnega orožja Siriji ne prepoveduje in da je ne bodo ustavili. Neimenovani ruski vir pa je za agencijo Interfax povedal, da se bo Sirija z raketami lahko zaščitila pred morebitnimi napadi z morja.