Jacques Barrot je padel v nemilost liberalcev, ker ni razkril podatka o tem, da je bil leta 2000 obsojen na osemmesečno pogojno zaporno kazen zaradi vpletenosti v afero s financiranjem stranke UDF, francoski predsednik Chirac pa mu je podelil amnestijo. Njegova preteklost je razkril britanski evroskeptik Nigel Farage. Barrot, sicer najstarejši član ekipe Josea Manuela Barrosa in član najmočnejše Ljudske stranke, naj bi bil v novi komisiji zadolžen za promet. Več poslancev evropskega parlamenta je mnenja, da bi Barrot moral zaradi tega odstopiti ali pa vsaj zamrzniti svoj položaj, saj škandal komisiji zbija kredibilnost.
Da je razgrnitev Barrojeve preteklosti zanj presenečenje, je priznal tudi predsednik nove komisije Barroso. Ob tem pa je dodal, da odstop Barroja ne pride v poštev. Da pa je Barrojev odstop edino, kar bi lahko rešilo že tako načeto kredibilnost komisije menijo v drugi največji - liberalni stranki.
Jacques Barrot je parlamentu poslal pismo v katerem je sicer zanikal prikrivanje informacij o svoji pogojni obsodbi. Pismo pa očitno ni prepričalo socialistov, v parlamentu drugih najmočnejših, ki prav tako zahtevajo dodatna pojasnila ter začasno zamrznitev položaja novega francoskega komisarja.
Zamuda treh tednov
Nova Evropska komisija pod vodstvom nekdanjega portugalskega premiera Joseja Manuela Barrosa sicer danes nastopa petletni mandat. Nova komisija krmilo prevzema iz rok ekipe Italijana Romana Prodija, ki je bila v Bruslju od leta 1999, od 1. novembra letos pa je opravljala le še tekoče posle. Na ta dan bi po prvotnih načrtih morala ekipa Joseja Manuela Barrosa začeti z delom, vendar se zaradi zapletov ob njenem imenovanju, ki so Evropsko unijo pripeljali na rob resne institucionalne krize, to ni zgodilo.
Tri spremembe dovolj za odobritev komisije
Barroso je moral ekipo konec oktobra umakniti iz postopka potrjevanja, potem ko je postalo jasno, da bi jo Evropski parlament zaradi nezadovoljstva z nekaterimi posameznimi člani, predvsem pa z Italijanom Roccom Buttiglionejem, zavrnil. V tednu dni je Portugalec v komisiji opravil tri spremembe in tako prenovljeno ekipo ponovno vložil v postopek potrjevanja, ki se je tokrat uspešno končal.
Nova komisija prvič šteje 25 članov, vključno s predsednikom. V njej ima vsaka država članica svojega komisarja, medtem ko so še v Prodijevi ekipi velike države imele po dva komisarja. Iz Slovenije je član Barrosove ekipe Janez Potočnik, ki bo vodil področje znanosti in raziskav.
Nekdanji vodja slovenskih pogajalcev z EU in nekdanji evropski minister je bil od letošnje širitve EU 1. maja sicer tudi član Prodijeve ekipe, kjer pa enako kot vsi komisarji iz novink ni imel svojega resorja, se je pa podrobneje ukvarjal s področjem širitve.
Nova komisija pred velikimi izzivi
V petletnem mandatu - iztekel se bo 31. oktobra 2009 - novo komisijo čakajo številni izzivi.
Med njimi je na prvem mestu krepitev gospodarske rasti in zaposlovanja, pri čemer se bo komisija oprla na t.i. Lizbonsko strategijo, ratifikacija ustavne pogodbe, ki naj bi v veljavo stopila 1. novembra 2006, pogajanja o finančni perspektivi 2007-2013, ki morajo biti sklenjena prihodnje leto, krepitev vloge EU v svetu ter nadaljnje širitve povezave pa tudi lastna uveljavitev iz izboljšanje ugleda, ki je bil omajan zaradi številnih zapletov ob imenovanju.
Zunanji in obrambni ministri EU o prihodnji gospodarski perspektivi
Zunanji ministri Evropske unije se bodo sestali na rednem mesečnem zasedanju, na katerem bodo nadaljevali pogajanja o prihodnji finančni perspektivi povezave za obdobje od leta 2007 do 2013, pregledali pa bodo tudi vse aktualne mednarodnopolitične teme. Kot je običajno v novembru, bo pozornost posvečena tudi izgradnji evropske obrambne politike, kjer se bodo v razpravi vodjem diplomacij pridružili obrambni ministri EU. V obrambnem delu srečanja bo povezava opravila nadaljnji korak pri vzpostavljanju t.i. bojnih skupin, s katerimi naj bi bila EU do leta 2007 pripravljena izvajati operacije hitrega posredovanja v desetih dneh po ustrezni zahtevi Združenih narodov.
Slovenijo bodo na zasedanju zastopali zunanji in evropski minister, Ivo Vajgl in Milan M. Cvikl, namesto obrambnega ministra pa državni sekretar Janko Deželak.
V Bruslju tudi kmetijski ministri
V Bruslju pa se bo začelo tudi dvodnevno zasedanje ministrov držav članic Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo. Na dnevnem redu razprave so med drugim ukrepi za zaščito živali med transportom, reforma v sektorju sladkorja, podpore razvoju podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter raziskave v kmetijstvu. Zasedanja se bo udeležil slovenski kmetijski minister Milan Pogačnik.
