Kitajska rimskokatoliška cerkev je brez odobritve Vatikana za škofa imenovala Liu Xinhonga, duhovnika iz vzhodne kitajske province Anhui. To je po nedeljskem imenovanju Ma Yinglina že druga škofovska posvetitev brez privolitve Vatikana v tej državi.
Kitajsko imenovanje škofov, ki je tradicionalno v pristojnosti papeža, naj bi poslabšalo odnose med Pekingom in Svetim sedežem, ki so se v zadnjem času sicer nekoliko otoplili.
Po besedah kardinala Josepha Zena iz Hongkonga so imenovanje škofov, ki predstavlja najtrši oreh v kitajsko-vatikanskih odnosih, načrtovali cerkveni voditelji in ne kitajska vlada. Kardinal je še dodal, da po mnenju Vatikana Liu za mesto škofa ni dovolj usposobljen.
Kitajska je diplomatske odnose z Vatikanom prekinila leta 1951, dve leti po prihodu komunistične partije pod vodstvom Maa Zedonga na oblast. Sodelovanje med stranema se je pred posvetitvami ta teden sicer izboljševalo, po Zenovih besedah pa so bili v Vatikanu pripravljeni celo prekiniti diplomatske odnose s Tajvanom, kar je bila ena od poglavitnih kitajskih zahtev.
Pripadniki rimskokatoliške vere, ki jih je na Kitajskem po uradnih podatkih približno štiri milijone, lahko bogoslužje opravljajo le v cerkvah pod nadzorom vlade. Po podatkih Vatikana je članov neuradne rimskokatoliške cerkve, ki jo je kitajska vlada prepovedala, približno deset milijonov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.