Razmere se zaostrujejo
V Makedoniji se razmere po prihodu vojakov zveze Nato spet zaostrujejo. Včeraj je začetek operacije Nujna žetev zasenčila smrt mladega Natovega vojaka, ki je umrl zaradi kamenjanja skupine mladih Makedoncev. Ti so na njegovo vozilo metali granitne kocke, ena izmed njih pa je vojaka zadela v glavo. Pozneje je zaradi poškodb umrl v skopski bolnišnici. Preiskavo o dogodku bodo skupaj vodili predstavniki Natovih enot in makedonske policije. Vlada v Skopju je napad obsodila in izrazila obžalovanje.
Trenutno poteka drugi dan operacije Nujna žetev. Britanski vojaki so danes zbirališče orožja albanskih skrajnežev odprli v vasi Brodec blizu Tetova, včeraj pa so orožje zbirali v okolici Kumanova. Prvi dan so zbrali že 400 kosov orožja, zato predvidevajo, da bodo že do jutri zbrali tretjino dogovorjene količine orožja.
Zadržani odzivi
Makedonski časniki se na včerajšnji uspeh zbiranja odzivajo zelo zadržano. Časnik Dnevnik namreč piše, da so albanski skrajneži prostovoljno predali le muzejsko orožje, ostali makedonski časniki pa ocenjujejo, da je večina zbranega orožja kitajske izdelave in zelo slabe kakovosti. V albanskem časniku Fljaka pa je napisano, da je ONV včeraj v Otlju pri Kumanovu predala približno 1000 kosov orožja.
Iz Skopja poročajo, da so se sinoči in danes zjutraj nadaljevali protesti Makedoncev. Protestniki so v naselju Koltok v bližini Tetova zaprli cesto in tako preprečili umik težkega orožja makedonske vojske s strateških položajev v bližini kraja Kale.
V Makedoniji že tri četrtina vseh vojakov
Do danes je po podatkih zavezništva v Makedonijo prispelo približno 70 odstotkov od skupno štiri do pet tisoč vojakov zveze Nato, ki bodo sodelovali v operaciji Nujna žetev. Na kratek obisk v vojaško oporišče francoskih zavezniških vojakov v Skopju pa je danes prispel francoski obrambni minister Alain Richard.
Medtem so zavezniki vse bolj zaskrbljeni, ker makedonska javnost ni preveč naklonjena mirovnemu sporazumu in od makedonske vojske zahteva naj prekine premirje z albanskimi skrajneži. Po drugi strani se albanski prebivalci bojijo, da bodo zavezniki razorožili albanske skrajneže, makedonske sile pa bodo po Natovem odhodu napadle njihove položaje.
Makedonci menijo, da ne bi smeli popuščati zahtevam albanske manjšine, od vojske pa zahtevajo naj prekine premirje, napade upornike in jih uniči.
Makedonci se počutijo izdane in trdijo, da je med vojno na Kosovu Makedonija sprejela več deset tisoč albanskih beguncev, zdaj pa jim ti gostoljubje vračajo s terorističnimi napadi. Mnogi so kritični tudi do vlade v Skopju in zahtevajo bolj odločne ukrepe proti albanskim skrajnežem. Prepričani so, da poskuša albanska manjšina svoje pravice izsiliti z orožjem, namesto s političnim dialogom. Prav tako ne zaupajo zahodnim posrednikom in pripadnikom Nata, mednarodna skupnost pa naj bi po njihovem mnenju poskušala s posredovanjem v državi zaščititi le Albance.
Nepomirljive sprte strani
Večina Makedoncev nasprotuje pogajanjem z albansko stranjo tudi zato, ker menijo, da se pripadniki manjšine kljub pravicam, ki naj bi jih dobili z ratifikacijo mirovnega sporazuma, zaradi velikih kulturnih razlik ne bodo razumeli z Makedonci. Tuje novinarje obtožujejo, da se niso postavili na makedonsko stran in da oborožene Albance označujejo za upornike, namesto za teroriste.
Na drugi strani albanska stran seveda vidi bistvo spora povsem drugače. Makedonski Albanci za izbruh krize v državi obtožujejo Makedonce. Pritožujejo se nad nasiljem makedonske policije in trdijo, da niso imeli druge izbire kot oboroženo vstajo. Albanci menijo, da bi jih Makedonci najraje izgnali v Albanijo. Nasprotujejo temu, da albanske borce makedonski mediji označujejo s teroristi, ker gre po njihovem mnenju za borce za pravice manjšine.
Albanska manjšina v Makedoniji meni, da jih oblasti zapostavljajo in jih skušajo izriniti iz države kot neenake partnerje. Makedonska vlada naj bi po vzoru Miloševićeve politike na Kosovu z grožnjami in napadi povzročila novo množično izseljevanje albanskih beguncev. Strah jih je tudi zaradi poskusa požiga mošeje v Prilepu in razbijanja albanskih lokalov po Bitoli.
Ali Ahmeti o razoroževanju
Politični vodja Osvobodilne narodne vojske Ali Ahmeti je v pogovoru za švicarski časnik La Liberte de Fribourg zatrdil, da bodo albanski skrajneži v Makedoniji pripadnikom zveze Nato predali vse orožje, ne glede na njegov kaliber. Ocene Skopja, da imajo skrajneži v rokah približno 60.000 kosov orožja, pa je označil za veliko pretiravanje.
