'Skrbijo me različne blokade'

Vodja švedske diplomacije Carl Bildt je v Bruslju povedal, da ga ne skrbi, da bi hitrost Islandije na poti v EU poslala negativen signal drugim državam v čakalnici na vstop v EU, ga pa precej skrbijo različne blokade.

Na vprašanje, kako zaskrbljen je, da bo Islandija Albaniji, Srbiji in drugim državam na Balkanu poslala signal, da so pozabljene, je Bildt danes ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Bruslju odgovoril: "To ni nič povezano z Islandijo, to je povezano z različnimi blokadami. Te me precej skrbijo."

Te sicer po njegovih besedah danes niso na dnevnem redu, so pa na dnevnem redu švedskega predsedstva EU. "To je nekaj, kar nas vse skrbi. Potrebujemo večji zagon," je poudaril Bildt. To po njegovih besedah velja za Hrvaško, Srbijo, Makedonijo in druge države v čakalnici na vstop v EU.

Na očitek, da dvostranski problemi onemogočajo ta zagon, EU pa kar stoji ob strani in ne stori ničesar, ter na vprašanje, kaj nameravajo storiti v prihodnje, je Bildt odgovoril: "Ne, poskušali smo odblokirati nekatera vprašanja. Prizadevamo si za to."

V SLS ogorčeni zaradi izjav

Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik Bildtove izjave, da ga skrbijo blokade, ocenjuje kot povsem neprimerne: "Ogorčeni smo, saj je to že njegova druga neprimerna izjava v zadnjem tednu, ko je med drugim v zunanjepolitičnem odboru EP govoril tudi o osamitvi države članice v Svetu EU, ki nedvomno kaže na njegovo pristransko držo pri problematiki slovensko-hrvaške meje."

SLS je že velikokrat javno zapisala, da je reševanje vprašanja slovensko-hrvaške meje možno le, če se bodo upoštevala vsa relevantna dejstva, dogovori in sporazumi, pri čemer so ves čas dosledno vztrajali na stanju meje na dan 25. junij 1991 ter na upoštevanju načela pravičnosti in pristojnosti. Z vstopom v EU je Slovenija prevzela "evropske standarde, predvsem pa tudi uveljavila svojo enakopravnost med enakopravnimi državami v EU ter ohranila bistvo svoje državne suverenosti". "Bildt, Evropski parlament in Evropa nasploh morajo razumeti, da je vprašanje meje in prostega dostopa na odprto morje pač vitalnega pomena za državo", še pravi Presečnik.

Vodja poslanske skupine SLS meni še, da zadnje Bildtove izjave lahko razumemo tudi kot grožnjo o možni osamitvi Slovenije znotraj EU, zato poziva ministrstvo za zunanje zadeve in vse slovenske poslance v Evropskem parlamentu, da bodo primerno protestirali proti neprimernim in pristranskim izjavam. Bildtu pa predlaga, da si pred izdajanjem kakršnih koli izjav za javnost pridobi predvsem točne informacije.

"SLS si prizadeva, da bi Hrvaška vstopila v EU čim prej, kar pa je odvisno predvsem od njih, saj lahko le oni iz dokumentacije, ki jo je predložila v postopku pogajanj za vstop v EU, umaknejo dokumente, ki prejudicirajo mejo, ter vzpostavijo dejansko stanje na meji, kot je bilo na dan 25. junij 1991, ter se odpovejo okupaciji dela slovenskega morja in slovenskega teritorija."

Hrvaška ali Islandija?

Po vložitvi prošnje Islandije za članstvo v EU se pojavljajo ugibanja, ali bo v EU prva vstopila Islandija ali Hrvaška, sicer najbolje pripravljena kandidatka za članstvo v EU. Na vprašanje, ali je še vedno mogoče, da bosta državi v EU vstopili skupaj, je Bildt danes odgovoril: "Ali je še vedno mogoče? Ali je kdaj bilo mogoče? Ne vem."

"Njuni situaciji sta zelo različni. Hrvaška je v končni fazi pristopnih pogajanj. To je res sklepna faza, čeprav obstajajo nekateri lokalni problemi, medtem ko je bila v primeru Islandije prošnja podana šele pred nekaj tedni. Državi sta v zelo zelo različni časovni perspektivi in mislim, da bo razlika ostala," je povedal Bildt.

Rehn: Premagajmo ovire

Da je zagotovo mogoče najti rešitev za spor glede meje med Slovenijo in Hrvaško, pa meni evropski komisar za širitev Olli Rehn. "Prepričan sem, da je mogoče najti rešitev za dvostranska vprašanja, kakršni sta na primer spor glede meje med Hrvaško in Slovenijo ter spor glede imena med Makedonijo in Grčijo. Moramo se ukvarjati s temi dvostranskimi problemi, z vsakim posebej, še posebej z državami, ki so vpletene, in premagati te ovire," je poudaril.

Tako je odgovoril na očitke, da je Islandija obravnavana po hitrem postopku, države Zahodnega Balkana pa se ne premaknejo nikamor, predvsem zaradi dvostranskih problemov. "Ne strinjam se, da se stvari ne premikajo. Pred dvema tednoma smo sprejeli odločitev o priporočilih za odpravo vizumov za države, ki izpolnjujejo pogoje," je še dodal.