FOTO: Assange: Obtožbe imajo politično ozadje

Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange do naslednjega zaslišanja, ki bo 14. decembra, ostaja v priporu, je odločilo sodišče v Londonu. Prav tako je sodišče zavrnilo plačilo varščine. Assangeovi odvetniki so napovedali, da bodo izpodbijali njegovo izročitev Švedski, Assange pa je sodišču dejal, da se na Švedsko ne bo vrnil.

Švedska državna tožilka Marianne Ny je dejala, da je glede izročitve sedaj vse odvisno od Assangea. "Če kdo ne soglaša z izročitvijo na podlagi evropskega zapornega naloga, lahko traja mesece," je dejala Nyjeva. Ob tem je opozorila, da tudi še ni razrešeno vprašanje, kaj se bo zgodilo z zahtevo ZDA po izročitvi Assangea. Če bodo ZDA pristale na izročitev Švedski, bi lahko Assangea na švedskem ozemlju zaslišali že v desetih dneh, je še pojasnila.

Sodnik Howard Riddle je presodil, da bi Assange v primeru, da bi ga spustili na prostost, lahko pobegnil, čeprav je bilo varščino zanj pripravljeno plačati več uglednih osebnosti, med njimi filmski režiser Ken Loach. Novinar Paul Harrison, ki pravi, da Assangea zelo ceni, je bil pripravljen dati za varščino 20.000 funtov.

Sodnik je dal Assangeu, ki je bil pred sodiščem videti miren, danes vedeti, da gre za "izjemno resne trditve". Assange je že pred današnjo aretacijo obtožbe zanikal. Tožilstvo na Švedskem pa je zanikalo, da je aretacija Assangea povezana z WikiLeaksom.

Assange se je predal sam

Kot je znano, je policija Assangea, ki je z razkritjem dokumentov na WikiLeaksu osupnil svet, danes na podlagi evropskega zapornega naloga aretirala. Odvetnica Jennifer Robinson je dejala, da se je predal sam, saj je bil z britansko policijo dosežen dogovor o predaji.

Robinsonova je še dejala, da je bil Assange "izoliran in preganjan", na blogih pa naj bi se tudi že pojavile grožnje s smrtjo njegovemu sinu.

Policija je potrdila, da ga Švedska išče zaradi dveh primerov spolnega nadlegovanja letos avgusta in poskusa posilstva. Za poskus posilstva sta ga obtožili dve ženski, ki ju je srečal poleti na Švedskem. Njegov odvetnik je dejal, da obtožbe izhajajo iz sporazumnega, vendar nezaščitenega spolnega odnosa. Assange tako ne zanika, da je imel spolne odnose s Švedinjama, poudarja pa, da sta spali z njim prostovoljno, ena 15., druga 17. avgusta letos. Na policiji sta ga prijavili 19. avgusta, potem ko sta se spoznali in izvedeli druga za drugo.

Assange trdi, da je v resnici v ozadju politika oziroma jeza zaradi WikiLeaksovega razkritja četrt milijona ameriških diplomatskih depeš.

Zavarovalna polica

Assange je javnost opozoril, da bodo njegovi podporniki objavili še vse preostale dokumente, v primeru, da bi ga nekdo aretiral ali ubil. Meni, da so dokumenti v enkriptirani obliki 'zavarovalna polica'. Med dokumenti so zelo občutljivi podatki o delu britanske vlade in o zaporu Gauantanamo Bay. Skupek dokumentov pod imenom 'strupena tabletka' tako čaka na objavo, poročajo britanski mediji.

Predstavnik spletne strani WikiLeaks je za Reuters dejal, da aretacija ne spremeni ničesar in da ne bodo zaustavili objave ostalih dokumentov. Poudarja še, da aretacija pomeni napad na medijsko svobodo.

Zamrznili bančne račune

Švicarska banka PostFinance pa je zamrznila vse njegove bančne račune. Gre za 31.000 evrov, za to potezo pa so se odločili, potem ko je banka znova preučila njegov profil in ugotovila, da gre za ''izpostavljenega'' posameznika. Račun pri PostFinance naj bi bil sicer eden od treh računov, na katerih WikiLeaks zbira donacije, h katerim poziva na svoji spletni strani. Preostala računa ima v Nemčiji in na Islandiji.

Ta teden sta sicer Assange in WikiLeaks izgubila kar 100.000 evrov. Spletni plačilni gigant PayPal je na primer zamrznil donacijo v višini 60.000 evrov, ki jo je donirala Wau Holland Foundation. Svoje potencialne donatorje WikiLeaks ob tem obvešča, da imajo še vedno odprta dva javna računa, in sicer na Islandiji in v Nemčiji.

Objavljen le majhen del dokumentov

Za zdaj je bilo objavljenih šele 1100 od približno 250.000 dokumentov, zato bi afera lahko odmevala še mesece. Hkrati pa bi lahko objave oslabile zunanjepolitične zveze, ki jih imajo ZDA z zaveznicami po svetu, in še poslabšale odnose z državami, kjer že zdaj obstajajo napetosti. Gre predvsem za države na Bližnjem vzhodu. "Praktično nihče noče več sodelovati z nami. Zelo, zelo slabo je, tega ne morem dovolj poudariti. Nihče noče govoriti z nami. Vsi nas sprašujejo, ali bomo o tem pisali," je zaskrbljen eden od ameriških veleposlanikov.

Prav zato je le še vprašanje časa, kdaj bodo morali vpleteni zapustiti svoja delovna mesta. Obamova administracija namreč resno razmišlja o menjavi zaposlenih, ki so omenjeni v depešah oziroma so njihovi avtorji. Ne samo da so si z depešami naredili sramoto, številni so prepričani, da bodo vpleteni le s težavo nadaljevali svoje delo, prav tako pa bi lahko tudi ogrozili varnost. Zdaj naj bi se Pentagon, CIA in zunanje ministrstvo lotili pregledovanja listin in iskanja imen. Vse, ki so se pojavili v dokumentih WikiLeaksa, naj bi premestili s trenutnih delovnih mest.

Blokade ZDA

V enem izmed dokumentov je tudi objavljeno, da naj bi ZDA poskušale blokirati dobavo iranskega in sirskega orožja islamističnim skupinam na Bližnjem vzhodu, je danes poročal britanski časopis The Guardian. ZDA so s pomočjo obveščevalcev in Cie pritiskala na arabske vlade, da ne sodelujejo pri tihotapljenju orožja in ne podpirajo Hamasa ali Hezbollaha.

Januarja letos pa naj bi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton podpisala neki dokument, v katerem je bil načrt, da se zavezniki Nata strinjajo z razširitvijo varovanja s Poljske tudi na baltske države. Organizacija NATO naj bi tako pripravila skrivne načrte za obrambo Baltskih držav pred morebitno grožnjo Rusije. V pogovorih s Poljsko naj bi ZDA okrepile varnost, saj naj bi v pristanišča v mestu Gdansk in Gdynia napotile specialne vojaške enote, namestile vojaška letala F-16 in uredile redno transportno pot med Nemčijo in Poljsko.

Nato je v odzivu že poudaril, da Nato in Rusija ne predstavljata medsebojne grožnje in da je naloga zavezništva, da zaščiti vse svoje članice, med katerimi so tudi baltske države. Tiskovna predstavnica Nata Oana Lungescu ob tem v izjavi ni želela potrditi obstoja načrta. Dejala je le, da v skladu s svojo politiko Nato "ne govori o vsebini svojih zaupnih dokumentov ali obrambnih načrtih".

Neimenovani vir pri ruskem zunanjem ministrstvu je že izrazil osuplost nad načrtom in poudaril, da do informacij prihaja nekaj tednov po vrhu Nato-Rusija, ki je pomenil prelomnico v odnosih. Namestnik odbora ruske dume za zunanje zadeve Leonid Slucki pa je menil, da bi ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin moral od Nata zahtevati uradno pojasnilo, ob tem pa izrazil dvom, da depeše izražajo uradno politiko Nata.

WikiLeaks je objavil tudi dokumente o rudninah in bogastvu po svetu, ki zanimajo predvsem ZDA. Na seznamu so nahajališča kobalta v Kinšasi in Kongu. V enem izmed dokumentov je tudi zapisano, da je iranska vlada med vojno v BiH celo organizacijo Rdeči polmesec izkoriščala za dostavo orožja na Balkan, kažejo depeše.