Skrivnost za srečo: nikar ne jejte sami

Če uživate v tem, da si sami privoščite krožnik mamljivih peresnikov ali žlico čokoladnega namaza, premislite še enkrat. Raziskovalci iz Inštituta Oxford Economics so namreč odkrili, da je redno prehranjevanje v samoti eden izmed največjih dejavnikov nesrečnega počutja. Raziskava, ki je vključevala 8.250 odraslih iz Velike Britanije, je pokazala, da se ljudje, ki vedno jedo sami, na lestvici, s katero so določili stopnjo sreče, uvrščajo skoraj osem mest nižje od tistih, ki vedno jedo v družbi, piše The Guardian.

Večje zadovoljstvo z življenjem

To ni prva raziskava, ki je prehranjevanje v družbi povezala s srečo. Že lani so raziskovalci iz oxfordske univerze odkrili, da bolj pogosto kot se ljudje prehranjujejo v družbi, večja je verjetnost, da se bodo počutili srečno ter da bodo bolj samozavestni in zadovoljni s svojim življenjem. Robin Dunbar, profesor psihologije in eden izmed vodilnih raziskovalcev omenjene študije, sicer pravi, da vzroka, zakaj se ljudje v tem primeru počutijo srečnejše, ne poznajo, ampak je jasno, da prehranjevanje v družbi predstavlja trenutek za pogovor in bližino v našem sicer hitrem tempu življenja.

Socialni stiki ključni za preživetje

Dunbar pojasnjuje, da druženje s prijatelji, objemi in drugi socialni stiki spodbujajo izločanje hormonov sreče, ki pripomorejo tudi k uravnavanju bolečine. Družabni stiki so tako, kot pravi, izjemno pomembni za preživetje. Največji dejavnik tveganja duševnih bolezni je osamljenost. Dokazano je, da je zaradi osamljenosti povečano tudi tveganje za nekatere kronične bolezni, kot so bolezni srca in ožilja ter rakava obolenja. Še več, osamljenost je skoraj tako velik dejavnik tveganja za tovrstne bolezni, kot je kajenje. 

Komunikacija na družabnih omrežjih ni primerljiva

Dunbar pojasnjuje, da je eden izmed najbolj jasnih dokazov za to analiza 148 raziskav, v katerih so iskali odgovor na vprašanje, kateri dejavniki najbolj botrujejo temu, da bodo pacienti po srčnem napadu živeli še vsaj leto dni. Rezultati so pokazali, da so največje možnosti preživetja povezane s kakovostjo prijateljskih stikov in opustitvijo kajenja. Ljudje smo socialna bitja, narejena za druženje, predvsem za interakcijo iz oči v oči. Raziskava Univerze iz Michingana je pokazala, da nadomestitev pristnih človeških stikov s komunikacijo na družbenih omrežjih podvoji verjetnost za nastanek depresije in da so imeli posamezniki, ki so imeli družbene stike z družino in prijatelji vsaj trikrat tedensko, najmanj simptomov depresije. Raziskovalci zato svetujejo, da za srečo najbolj preprosto poskrbite tako, da namesto dopisovanja po družabnih omrežjih izkoristite čas tako, da potrkate na prijateljeva vrata in se mu zazrete v oči, zato pa se bosta oba počutila srečnejša.