Skrivnostno izginotje leta 370 povzročilo lov na alternative črnim skrinjicam

Iskanje pogrešanega malezijskega boeinga 777 bi lahko pospešilo uporabo in razvoj novih tehnologij iskanja ponesrečenih letal. Vendar pa dan, ko bo kakšna tehnologija zamenjala črno skrinjico, še ni blizu, menijo preiskovalci letalskih nesreč.

Reševalci, ki letalo iščejo z ladjami, letali, sateliti, skušajo ob tem zaznati signal oddajnikov črne skrinjice. Ker zaenkrat niso uspešni, se ob izginotju letala znova vrstijo pozivi k uporabi tehnologije, ki bi omogočila, da letalo pošlje svoj položaj pred strmoglavljenjem, ali tehnologije za močnejši signal in lažje zaznavanje signala oddajnikov črne skrinjice.

Zadnji val takšnih pozivov je bil, ko je strmoglavljenje letala Air France v Atlantik, leta 2009 vodilo v dve leti trajajoče iskanje črnih skrinjic, za kar so zapravili 50 milijonov dolarjev.

Francoski preiskovalci so takrat spisali celo vrsto priporočil, ki bi v primeru podobnih dogodkov omogočila hitrejše lociranje strmoglavljenega letala, sledili so tudi pogovori med regulatorji letalstva, a natančne časovnice, ki bi predvidevala, kdaj bodo priporočila upoštevana, ni.

Med drugim eno od priporočil zahteva povečanje življenjske dobe akumulatorja oddajnika črne skrinjice, da bi ta signal namesto en mesec, oddajal tri mesece. Globalni regulatorji so ta predlog že sprejeli, a je implementacija predvidena šele za konec desetletja.

Zmogljivejše baterije so že na voljo, od prihodnjega leta dalje pa bodo proizvajali le tiste z življenjsko dobo 90 dni, a letalski strokovnjaki opozarjajo, da se je prostovoljno za prehod na boljše baterije odločila le peščica letalskih družb.

Regulatorji ob tem opozarjajo, da dolgotrajna iskanja povzročajo velike stroške, česar tudi ne bi smeli zanemarjati.

Ena od možnosti, ki se zdi regulatorjem smiselna za prihodnost je, da bi letala podatke o lokaciji centrali avtomatsko sporočala ves čas leta. Druga, da bi podatke o lokaciji oddal varnostni mehanizem, ki bi se sprožil, ko bi zaznal, da je letalo tik pred strmoglavljenjem, tretja pa, da bi se podatki tik pred strmoglavljenjem avtomatsko prenesli iz črne skrinjice.

Regulatorji priznavajo, da bo potrebnega kar nekaj prepričevanja letalskih družb, da bi se strinjale z drago nadgradnjo sistemov. Še najmanj navdušenja je nad idejo, da bi črne skrinjice, ki so pravzaprav oranžne, zamenjali s satelitskim nadzorom vseh sistemov v realnem času.

Zahteve po tem so bile velike še posebej po letu 2009. Vendar celo preiskovalci menijo, da tehnologija še ni pripravljena. Sprotno pošiljanje bi namreč ustvarilo velike količine podatkov, ki bi jih bilo težko nadzorovati in analizirati.

Snemanju prav vseh pogovorov v pilotski kabini nasprotujejo tudi piloti. Drugačnega mnenja pa so svojci umrlih v nesreči letala Air France, ki še leta po nesreči opozarjajo, da bi bilo potrebno v nove varnostne mehanizme investirati maksimalno veliko.