Vzpostavitev posebne misije je vrh potrdil na pobudo štirih držav članic, ki so odlogu pogajanj nasprotovale, in sicer Avstrije, Slovaške, Madžarske in Slovenije, v Bruslju znanih pod vzdevkom "prijateljice Hrvaške". "Delovna skupina - task force - se bo posvetovala s hrvaškimi oblastmi in sodiščem ter poročala Svetu ministrov, ki bo nato sprejel ustrezno odločitev," je ob predstavitvi odločitve vrha, ki v sklepih sicer ni zapisana, povedal predsedujoči, luksemburški premier Jean-Claude Juncker.
Juncker je misijo sicer označil "kot enkratni ukrep". Napovedal je, da jo bodo sestavljali predstavniki aktualnega luksemburškega predsedstva EU, pa tudi predstavniki dveh prihodnjih predsedstev, britanskega in avstrijskega, v njej bodo še predstavniki Evropske komisije in zunanjepolitičnega predstavnika unije Javierja Solane. Kdo konkretno bo to, pa še ni jasno, prav tako kot tudi ni jasno, ali bo skupina obiskala Hrvaško ali pa se bo z njenimi predstavniki sestala kar v Bruslju.
Odločitev je kot soavtor pozdravil premier Janez Janša. "Odločitev je dobra, aktivno smo jo podprli in sodelovali pri njenem oblikovanju," je poudaril Janša. "Dejstvo je, da med argumentacijo, ki jo je v preteklih mesecih predstavljala kandidatka za članstvo, in haaškim tožilstvom obstajajo določena razhajanja glede sodelovanja s sodiščem. Imamo dve strani in treba je bilo oblikovati mehanizem, ki bo pretehtal in na nek način predlagal, ali Hrvaška za začetek pogajanj postavljeni pogoj sodelovanja s Haagom izpolnjuje," je dejal Janša.
Sanader: Hrvaška bo dokazala, da polno sodeluje s Haagom
Da bo Hrvaška dokazala, da je sodelovanje v resnici polno, je bil v odzivu na odločitev prepričan hrvaški premier Ivo Sanader. "Toplo pozdravljam napoved in se veselim sodelovanja s skupino. Prepričan sem, da bo Hrvaška dokazala, da resnično dela vse za rešitev še zadnjega odprtega primera pred sodiščem, to je primera generala Anteja Gotovine," je dejal Sanader.
Ob tem je hrvaški premier izrazil prepričanje, da oblikovanje misije pomeni ohranjanje širitvenega zagona na njegovo državo. "Tempo pristopnega procesa se ohranja in Hrvaška nadaljuje notranje priprave na začetek pogajanj," je dejal premier, ki je še opozoril, da je EU tudi že sprejela okvir za pogajanja. Sanader zato verjame, da se bodo ta dejansko začela do junija, torej še v času luksemburškega predsedovanja povezavi.
Dogovor voditeljev Evropske unije o oblikovanju posebne misije za Hrvaško, ki bo do maja preverila sodelovanje Zagreba s haaškim sodiščem, ima dve dimenziji, je v Zagrebu ocenil hrvaški predsednik Stipe Mesić.
"Po eni strani je dobro, da dobimo objektivnega opazovalca, ki bo videl, kaj se pri nas dogaja, in o tem obvestil EU, v komunikaciji s haaškim sodiščem pa bo prišlo do razumnega sklepa. Po drugi strani pa to malo moti, ker kljub vsemu pomeni, da nam mora nekdo drug pomagati, da prepričamo svoje prijatelje, kako delamo prav vse, kar nam nalagajo mednarodno prevzete obveznosti," je dejal Mesić.
Kdaj začetek pogajanj?
Voditelji so se napovedovanja novega datuma vzdržali, Juncker pa je dodal tudi, da vse odločitve, ki so jih v zvezi z odlogom pogajanj s Hrvaško sprejeli zunanji ministri, ostajajo. Vodje diplomacij Zagrebu novega termina za začetek pogajanj niso ponudili: pogajanja se bodo sledeč njihovim sklepom začela, ko bo Svet EU potrdil, da Hrvaška polno sodeluje s haaškim tribunalom. Da bi Zagrebu vendarle poslali pozitivno sporočilo, pa so ministri potrdili podlage za pogovore, omenjeni pogajalski okvir.
Potrditev prenovljene lizbonske strategije
Voditelji Evropske unije so na vrhunskem zasedanju v Bruslju obenem soglasno potrdili reformo lizbonske strategije, s katero želijo gospodarstvu v Evropi dati nujno potrebni nov zagon. Svoja prizadevanja naj bi povezava zato usmerila v ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja. K zagonu evropskega gospodarstva naj bi prispevala tudi liberalizacija trga storitev, ki jo voditelji na načelni ravni podpirajo, kljub temu pa so se dogovorili za preoblikovanje spornega predloga direktive o storitvah, ki naj bi po mnenju predvsem starih članic unije vodil k socialnemu dumpingu.
Slovenski premier Janša je ob tem izrazil zadovoljstvo, ker je EU opustila iluzorno ambicijo iz leta 2000 - tedaj si je za cilj zastavila, da EU do leta 2010 postane najbolj konkurenčno na znanju temelječe gospodarstvo v svetu - in dokument postavila na realna tla. Janša je posebej opozoril tudi na to, da je del prenovljene strategije zahteva po spremljanju napredka, ki ga dosegajo posamezne članice.
