Predstavniki držav podpisnic Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) bodo na sedemdnevnem srečanju sprejeli proračun za prvo finančno obdobje in se dogovorili o postopkih imenovanja in izvolitve sodnikov, tožilcev in njihovih namestnikov.
Slovenija sodeluje s petčlansko delegacijo pod vodstvom stalnega predstavnika pri ZN Romana Kirna.
Rimski statut je doslej podpisalo 139 držav, ratificiralo pa ga je 78 držav, med njimi Slovenija, ki je bila na srečanju izvoljena v odbor za akreditacije. Države udeleženke srečanja bodo skušale do 10. septembra odgovoriti na vrsto tehničnih vprašanj glede dela ICC, pri čemer je najtrši oreh sprejetje ključa, po katerem bodo volili 18 sodnikov ICC.
Delegati morajo izvoliti sodnike
Na skupščini aktivno sodelujejo le države, ki so statut ratificirale, podpisnice pa nastopajo kot opazovalke. Poleg volitev sodnikov pogodbenice na srečanju obravnavajo elemente kaznivih dejanj, pravila dokaznega postopka, finančna pravila, proračun, sporazum o privilegijih in imunitetah za osebje sodišča ter sporazum med ICC ter ZN, saj sodišče ni del ZN in za svoje delo odgovarja pogodbenicam. Države pogodbenice ICC bodo prispevke v proračun plačevale po istem ključu, kot velja za plačevanje prispevkov v ZN, pri katerem se upoštevata število prebivalstva in BDP. Glede volitev sodnikov pa obstajajo različni predlogi, pri čemer večina zagovarja upoštevanje geografskega načela, podobno kot velja za volitve v organe ZN, nekatere države pa skušajo vriniti še druga načela, kot je na primer spolna uravnoteženost sodišča, vprašanje pravne tradicije in podobno.
Brez kandidata za tožilca
Sodišče bo moralo dobiti tudi glavnega tožilca in njegove pomočnike. Po diplomatskih virih v New Yorku doslej še ni znano, iz katere države naj bi prišel glavni tožilec, saj še nobena od pogodbenic ni izrazila želje po tem. Če pogodbenicam do konca prvega srečanja 10. septembra uspe doseči dogovor, naj bi na drugem srečanju, ki je predvideno za januar 2003, že izvolili 18 sodnikov ICC.
Znan slovenski kandidat za sodnika
V ponedeljek opolnoči se je iztekel tudi rok za prijavo za potencialne sodnike ICC. Kot so povedali na slovenskem ministrstvu za pravosodje, so do ponedeljka prejeli le eno prijavo. Medtem ko so nekateri viri v torek neuradno poročali, da naj bi prijavo vložila članica ustavnega sodišča Mirjam Škrk, je Delo danes poročalo, da je edini slovenski kandidat sodnik evropskega sodišča za človekove pravice Boštjan M. Zupančič. Točno število prijavljenih bo znano predvidoma v četrtek.
ICC je prvo stalno mednarodno sodišče, pred katerim bodo lahko sodili storilcem genocida, zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov in agresije. Pristojno bo za zločine, storjene po 1. juliju letos, predvidoma pa bo začelo delovati šele prihodnje leto. Pravni svetnik ZN Hans Corell je ob prvem srečanju pogodbenic dejal, da je to zgodovinski dan za mednarodno skupnost, saj je neutrudno prizadevanje držav in civilne družbe omogočilo nastanek pomembnega mejnika v človeški zgodovini. Po njegovih besedah bo z začetkom delovanja sodišča utrjeno mednarodno pravo, izvajalci grozljivih zločinov pa bodo trepetali pred kaznijo.
Nasprotovanje ZDA
S tako opredelitvijo se ne strinjajo ZDA, ki skušajo ICC na vsak način spodkopati, ker se menda bojijo politično motiviranega preganjanja ameriških pripadnikov mirovnih sil. Američani sicer dejansko zahtevajo imuniteto za vse državljane.
Za države kandidatke za vstop v EU bo precej zanimivo jutri, ko jih bodo predstavniki EU seznanili s stališči do ameriških zahtev po pridobitvi imunitete pred ICC, oziroma ameriški kampanji doseganja bilateralnih sporazumov o neizročanju ameriških državljanov ICC. Zunanji ministri EU naj bi stališče do tega vprašanja sprejeli v sredo, naslednji dan pa bodo predstavniki EU z njim seznanili države kandidatke. Večina kandidatk za vstop v EU čaka na odločitev Bruslja, saj si brez njene podpore ne upa zavrniti ameriškega snubljenja, ker je med njimi veliko kandidatk za zvezo Nato, kjer imajo ZDA glavno besedo.
Pravniki EU o stališču do ICC
Pravni strokovnjaki EU bodo danes oblikovali skupno izhodišče do predloga ZDA za podpis dvostranskih sporazumov o neizročanju ameriških državljanov mednarodnemu sodišču ICC. Unija naj bi stališče do ameriške dvostranske pogodbe oblikovala do konca meseca, tako naj bi bil današnji sestanek le eden od mnogih, na katerih bo oblikovano mnenje petnajsterice.
