Srbska skupščina je na izrednem zasedanju zavrnila predlog resolucije, s katero naj bi se Srbija zavezala, da bo zagotovila obrambo svojemu nekdanjemu predsedniku Slobodanu Miloševiću na sojenju pred haaškim sodiščem in da bo prekinila pregon proti njegovim družinskim članom.
Proti Miloševićevi soprogi Miri ter njuni hčerki in sinu, Mariji in Marku, je sproženo nekaj sodnih postopkov, ki se sicer vlečejo v nedogled. Predlagatelji resolucije so zatrjevali, da gre za svojevrstno maščevanje nekdanjih oblasti in pregon proti članom družine nekdanjega srbskega in jugoslovanskega predsednika.
Delić in Miletić v Haagu
Nekdanja poveljnika vojske bosanskih Muslimanov Rasim Delić in vojske bosanskih Srbov Radivoje Miletić pa sta prispela v Haag.
Delića je na letališču v Sarajevu pospremilo okrog 300 soborcev in prijateljev, prisoten pa je bil tudi premier BiH Adnan Terzić. Obtoženca v Haag je na letalu spremljal tudi notranji minister Federacije BiH Mevludin Halilović, ki naj bi haaškemu sodišču osebno predal garancije oblasti Federacije BiH, da bi Delić lahko do sojenja ostal na prostosti.
Delić, sedaj 56-letni upokojeni general, je obtožen vojnih zločinov v osrednji BiH med letoma 1993 in 1995. V obtožnico naj bi bili vključeni tudi zločini zloglasne enote mudžahidov, ki so jo sestavljali tuji islamski borci. Ta enota je bila vključena v 3. korpus bosanske vojske, ki je bil pod Delićevim poveljstvom.
Delić je bil tesen sodelavec pokojnega predsednika BiH Alije Izetbegovića, trenutno pa je bil svetovalec za vojaška vprašanja bošnjaškega člana predsedstva BiH Sulejmana Tihića.
Haaška obtožnica proti nekdanjemu poveljniku vojske bosanskih Muslimanov je bila odpečatena pred kratkim, Delić pa je praktično takoj napovedal, da se bo prostovoljno predal sodišču v Haagu in se soočil z obtožbami.
Upokojeni general vojske Republike srbske Miletić, proti kateremu je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije prejšnji teden objavilo obtožnico, je tudi v spremstvu srbskega ministra za državno upravo Zorana Lončarja odpotoval iz Beograda v Haag, kamor je že prispel.
Miletić je eden od treh generalov vojske, ki so bili neposredno podrejeni nekdanjemu poveljniku vojske bosanskih Srbov, zdaj pa najbolj iskanemu haaškemu beguncu Ratku Mladiću. Drugi je Milan Gvero, tretji pa Zdravko Tolimir. Proti vsem trem je sodišče v Haagu obtožnice objavilo prejšnji teden in jih bremeni zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov oziroma umorov, pregonov, prisilnega razmeščanja in deportacijo muslimanskega prebivalstva med vojno v BiH na območju Srebrenice in Žepe.
Najprej je bila objavljena obtožnica proti generalu Gveru, ki se je takoj zatem po dogovoru s srbsko vlado odločil za prostovoljno predajo in je v četrtek tudi odšel v haaški pripor v Sheveningenu. Vlada Vojislava Koštunica je zanj nemudoma podala jamstva za izpustitev na prostost do začetka sojenja, enako pa je napovedala tudi za Miletića, ki se je za prostovoljno predajo prav tako odločil po srečanju s pravosodnim ministrom Zoranom Stojkovićem.
Kot je pred dnevi
povedal predsednik nacionalnega sveta za sodelovanje SČG s haaškim sodiščem
Rasim Ljajić, gre za peto prostovoljno predajo v nekaj zadnjih mesecih, s čimer
je "praktično uporabljen hrvaški model sodelovanja s Haagom".
Sodišče zavrnilo pritožbo
Pritožbeni svet haaškega sodišča je potrdil obsodbe štirih bosanskih Srbov, nekdanjih stražarjev v taboriščih Omarska, Keraterm in Trnopolj, zaradi zločinov, storjenih nad muslimanskimi zaporniki. Zoran Žigić je tako obsojen na 25 let zapora, Mađo Radić na 20, Miroslav Kvočka in Dragoljub Prcać pa na sedem oziroma pet let zaporne kazni. Slednja sta svoji kazni skoraj že odslužila. Četverico je prvostopenjsko sodišče za krivo spoznalo leta 2001.
